Pandemija zmanjšala število družbeno odgovornih aktivnosti v podjetjih
Polovica sodelujočih podjetij v raziskavi projekta »Družbeno odgovoren delodajalec« zatrjuje, da dobro poznajo pojem družbene odgovornosti. Večina jih izvaja najmanj en ukrep s tega področja. A v času pandemije se je število tovrstnih ukrepov zmanjšalo.
Družbena odgovornost kot vir motivacije zaposlenih
V okviru projekta »Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec« so izvedli drugo raziskavo v poslovni javnosti. Rezultati kažejo, da skoraj polovica od 134 sodelujočih podjetij zatrjuje, da dobro poznajo pojem družbene odgovornosti, večina pa jih izvaja najmanj en ukrep s tega področja – to je varstvo in zdravje pri delu. Sodelujoča podjetja se strinjajo, da je glavni razlog za izvajanje družbeno odgovornih ukrepov dejstvo, da družbena odgovornost krepi kulturo ter ugled delodajalca.
Skoraj polovica sodelujočih izvaja osem ali več ukrepov s področja družbene odgovornosti. Pri 93 odstotkih so to ukrepi s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, 82 odstotkov izobražuje zaposlene za karierni napredek, 79 odstotkov podjetij pa ima zapisan kodeks etike. Med pomembnejšimi razlogi za izvajanje družbeno odgovornih aktivnosti navajajo še, da te večajo motivacijo zaposlenih. V Evklib Inštitutu, ki je poleg partnerjev GZS, ZDS in ZSSS nosilec certificiranja, poudarjajo, da gre za podobne odgovore, kot so jih vprašani navedli v lanski raziskavi. Po njihovem mnenju je to pokazatelj, da je stopnja informiranosti in ozaveščenosti podjetij/organizacij na področju družbene odgovornosti visoka.
Zavedanje v času pandemije ostaja, a podjetja bolj skrbi poslovanje
V letošnji raziskavi so med podjetji raziskovali vpliv epidemije koronavirusa na njihovo družbeno odgovorno poslovanje. Več kot polovica jih meni, da je trenutno družbeno odgovorno poslovanje še bolj pomembno, a je po drugi strani skoraj dve tretjini (58 odstotkov) sodelujočih v letu 2020 izvedlo manjše število projektov s tega področja kot v letu 2019. 27 odstotkov vprašanih takšnih aktivnosti lani sploh ni izvajalo, ker so se posvečali reševanju poslovanja.
Pri teh podatkih je po besedah Aleša Kranjca Kušlana, direktor Ekvilib Inštituta, izziv, ali podjetja in organizacije vidijo svojo družbeno odgovornost dovolj celostno. Poudarja, da namreč podatki lahko kažejo na to, da podjetja družbeno odgovornost v veliki meri razumejo le kot dodatne aktivnosti, npr. filantropioa ali organizacijo dodatnih aktivnosti za zaposlene, kar pa ni tista družbena odgovornost, ki je integrirana v samo bistvo poslovanja. »Če se podjetja v času epidemije posvečajo reševanju svojega poslovanja, naj bi to pomenilo tudi ohranjanje odgovornega odnosa in zaupanja svojih zaposlenih, dobaviteljev in strank, kar pa je pomemben del družbene odgovornosti. Pomembno je tudi, da so anketiranci izpostavili skrb za varnost in zdravje v času koronavirusa, npr. skrb za zaposlene, tako kar zadeva zdravje in psihološko agilnost/odpornost kot tudi usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja,« je povedal Kranjc Kušlan.
Urednikov izbor
