bruto oglaševanje
Vpogled

Po pričakovanjih slabša oglaševalska letina

V letu 2020 je izmerjeni obseg bruto oglaševanja znašal 980 milijonov evrov, kar je za 11 odstotkov manj kot leto prej.

Za nami je leto, ki bi ga večina najraje pozabila. Če smo za leto 2019 rekli, da je to navadno leto z veliko odmevnimi dogodki, bi za leto 2020 lahko rekli, da je bilo izredno nenavadno leto z enim samim velikim odmevnim dogodkom. Vse se je (in se žal še) vrtelo okoli pandemije covida-19. V duhu tega je tudi slovenska beseda leta karantena.

Razveseljevali so nas športniki, politiki malo manj

Kljub temu, da do številnih dogodkov ni prišlo, preostali pa so se preselili v nam zdaj že domače virtualno okolje, pa celotno dogajanje vendarle ni povsem izumrlo in še vedno lahko najdemo nekaj zanimivosti, ki so si poleg že omenjene teme prislužile mesto v slovenskih medijih. Res pa je, da so bile vse teme povezane s covidom-19. Že na začetku leta je Združeno kraljestvo Velike Britanije formalno izstopilo iz Evropske unije, Republika Severna Makedonija je postala 30. članica zveze Nato in v Združenih državah Amerike so potekale burne predsedniške volitve. Tudi v Sloveniji smo dobili novo vlado in posledično je nemalo katero javno podjetje zamenjalo vodstvo. Na političnem parketu smo bili priča številnih pretresom, v Ljubljani so izbruhnili nemiri, med katerimi je policija proti izgrednikom uporabila vodni top in prvič v zgodovini Slovenije tudi gumijaste naboje. Sosednjo Hrvaško so prizadeli potresi, konec leta je rušilni potres delno uničil mesto Petrinja in stresel tla po vsej Sloveniji.

Zaradi pandemije se je svet praktično ustavil tako družabno kot tudi poslovno in posledično so se podjetja ukvarjala predvsem, kako se čim hitreje prilagoditi trenutni situaciji in preživeti. Tako o velikih prevzemih, ki smo jim bili priča leto prej, v koronskem letu ni bilo toliko govora. Češka investicijska skupina PPF Group je zaključila prevzem sklada CME, ki je med drugim lastnik slovenske medijske družbe Pro Plus, Telekom Slovenije je prodal televizijo Planet TV madžarski medijski družbi TV2 media in začel postopke za izvedbo procesa prodaje odvisne družbe TSmedia. Priča smo bili tudi eni od največjih združitev v slovenskem bančništvu, ko sta se združili Nova KBM in Abanka.

Največ veselih novic smo bili deležni iz sveta športa. Kljub temu, da sta bila največja športna dogodka, poletne olimpijske igre Tokio 2020 in evropsko prvenstvo v nogometu, odpovedana oziroma prestavljena, so nas naši športniki navduševali na drugih večjih tekmovanjih, ki so jih organizatorji uspeli izpeljati. Jeseni sta za kolesarsko evforijo poskrbela Tadej Pogačar kot prvi Slovenec, ki je zmagal na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France, in drugi Primož Roglič. Pozneje je Roglič še drugič zapored zmagal na Vuelti, dirki po Španiji. Preko luže sta nas v ligi NBA razveseljevala Luka Dončić in Goran Dragić. Slovenska tekačica na smučeh Anamarija Lampič je postala tretja najboljša šprinterka v svetovnem pokalu. Motokrosist Tim Gajser je ubranil naslov svetovnega prvaka razreda MXGP, Alenka Artnik pa je v disciplini  potapljanja na vdih z enojno plavutjo postavila nov svetovni rekord. Kanuist na divjih vodah Benjamin Savšek je  ubranil naslov evropskega prvaka,  Janja  Garnbret je na edini tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v disciplini težavnost osvojila drugo mesto, in še bi lahko naštevali. Luka Dončić in Primož Roglič sta prejela laskavi naziv SPORTO Brand 2020, med ženskami pa sta se naziva, ki temelji na podlagi raziskave med splošno javnostjo, ki jo izvajamo na Mediani, razveselili Janja Garnbret in Ilka Štuhec.

Leto, ki je za nami, se je torej vrtelo okoli koronavirusa, vladnih ukrepov, s katerimi se bolj ali manj uspešno borijo z virusom, in cepiva, ki naj bi pripomoglo, da bomo zopet v polni meri zagnali vsa področja življenja. Posledice so seveda vidne na ljudeh in, kot kažejo podatki IPO (indeks potrošniškega optimizma), ki jih zbiramo na Mediani, se je gospodarsko razpoloženje precej poslabšalo.

Vsaj 11-odstotni padec oglaševanja

Slabšo sliko prikazujejo tudi podatki Mediana IBO, ki kažejo bruto vrednost oglaševanja v preteklem letu. Kot vsako leto, je tudi tokrat treba napisati stavek ali dva o tej raziskavi ter poudariti, da govorimo o bruto vrednosti oglaševanja, ki temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih ali brezplačne objave. Bruto vrednost je skupni imenovalec med mediji, ki je natančno izmerjen, preverljiv in tudi razumljiv, ker je izražen v denarju. V letu 2020 je tako izmerjeni obseg oglaševanja znašal 980 milijonov evrov, kar je za 11 odstotkov manj kot leto prej. Realna neto vrednost je veliko manjša, vendar jo je zaradi poslovnih dogovorov, ki temeljijo na osvojenih občinstvih, neznanih popustih, dogovorih pod mizo in brezplačnih objavah, tako rekoč nemogoče napovedati. Predvidevamo lahko le, da je padec še višji. Na Mediani že od leta 1994 merimo obseg oglaševanja in v vseh teh letih smo samo v letu 2012 beležili 3-odstotni padec bruto vrednosti. V vseh preostalih letih smo govorili o večinoma pretirani rasti. Tako smo spet pri vplivu pandemije covida-19, tokrat na oglaševalski kolač. Razdelitev v kolaču sicer ostaja skorajda enaka kot v preteklem letu. Še vedno močno prevladuje televizija z 82-odstotnim deležem, tisk predstavlja 8 odstotkov, slovenski digitalni mediji 4 odstotke, zunanje oglaševanje in radio po 3 odstotke, pri čemer pa je treba poudariti, da v analizo niso zajeti vsi digitalni mediji in vse radijske postaje.

Televiziji za dobro desetino manj oglaševalskih evrov

Aktualne razmere so vplivale na spremenjeno spremljanje medijev. Več časa smo preživljali doma in posledično se je povečala spremljanost televizije, čeprav nam ta ni prinesla veliko programskih novosti, kar je spet posledica danih razmer.

V letu 2020 smo v okviru projekta Mediana IBO merili kar 31 televizijskih programov. Na vseh programih skupaj se je tako predvajalo 3.519.697 objav oglasnih sporočil, kar v povprečju pomeni 9617 oglasov na dan. Ali povedano drugače, na vseh programih skupaj se je predvajalo skoraj 65 milijonov oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko gledali kar 49 ur na dan. V primerjavi z letom 2019 to pomeni 594 objav in za 2 uri več oglasov na dan. Pri tem so izključene vse interne objave oz. promocije lastnih programov.

Če objave in oglasne sekunde ovrednotimo po cenah iz uradnih cenikov, dobimo bruto vrednost oglaševanja na televiziji v vrednosti 797 milijonov evrov, kar je dobro desetino manj glede na leto prej. Glede na to, da beležimo več objav in oglasnih sekund za nižjo bruto vrednost, lahko zaključimo, da so se oglaševalci bolj kot v preteklem letu odločali za oglaševanje na programih, ki v svojih cenikih ponujajo nižje cene.  

V televizijskem oglaševalskem kolaču dobro polovico bruto vrednosti predstavlja medijska hiša Pro Plus, pod okrilje katere sodi vodilni program Pop TV, ki je sredi decembra praznoval 25 let, ter Kanal A, Kino, Brio in Oto. S četrtino sledi Planet TV s tremi programi, 6 odstotkov predstavlja RTV Slovenija s prvim in drugim program, na četrtem mestu pa je medijska produkcija Pro TV s programom TV 3. Omenjene medijske hiše predstavljajo skoraj 90 odstotkov bruto televizijskega oglaševalskega kolača.

Vsi televizijski programi, ki sodijo pod okrilje omenjenih medijskih hiš, beležijo manjšo bruto vrednost oglaševanja glede na preteklo leto. Nasprotno sliko pa kažejo globalni specializirani programi, kot so filmski programi TV 1000, Fox Movies in Diva, športni programi Sport Kluba, ki jih ni več možno spremljati preko operaterjev A1, Telekom Slovenije in T-2, ter programi z dokumentarnimi in resničnostnimi oddajami TLC, E Entrertainment, Travel Channel, ID Xtra in Discovery Channel, katerim se je bruto vrednost povečala.

Glede na bruto vrednost, ki upošteva vse objave, predvajane na televiziji in so jih imeli gledalci možnost videti, ne glede na poslovni dogovor med oglaševalci, televizijo in medijsko agencijo, so največji televizijski oglaševalci trije trgovci Spar Slovenija, Lidl Slovenija in Mercator, sledijo Telekom Slovenije, Ferrero, Hofer, P&G, Engrotuš, Henkel Slovenije in Telemach. Pri trženju oglasnih terminov na televiziji pa bolj kot cene iz uradnih cenikov prodajajo GRP-ji in paketne cene. Zato smo pogledali največje oglaševalce glede doseženih GRP-jev. Da bodo podatki bolj primerljivi, smo upoštevali Eq GRP-je. Tudi po tem kriteriju dobimo iste oglaševalce, le vrstni red je malo drugačen. Ponovno lahko zaključimo, da je slika podobna tisti izpred zadnjih nekaj let. V kateri koli valuti prikazujemo največje in najmočnejše v televizijskem oglaševanju, vedno dobimo iste igralce.

Tudi tiskani mediji z desetino manjšim izkupičkom

Skupna bruto vrednost oglaševanja v tisku znaša dobrih 79 milijonov evrov oz. 75 milijonov evrov, brez upoštevanja internega oglaševanja, kar je za dobro desetino manj kot leto prej. Govorimo torej o enakem padcu kot pri televiziji.

Tudi v tisku lahko podobno kot pri televiziji obseg oglaševanja prikažemo še v drugih valutah. Prva so kvadratni metri, kar pomeni, da bi lahko z vsemi oglasi, ki so bili lani objavljeni v tiskanih medijih, prekrili parcelo v velikosti 1.531 kvadratnih metrov. Druga enota je število objav, in sicer jih je bilo v vseh spremljanih tiskanih medijih 53.429 oziroma 146 na dan. Številke, ki so prikazovale omenjeni valuti v letu 2019, so bile za 197 kvadratnih metrov oglasov in 18 objav na dan večje.

Med medijskimi hišami, ki izdajajo tiskane medije, so na vodilnih mestih skupina Media24, Delo, Dnevnik, Časnik Večer, Gorenjski glas, Časnik Finance in Adria media Ljubljana, ki je dobrih 19 let izdajala slovensko revijo Playboy in je postala založba z najdaljšim mednarodnim Playboyevim stažem na svetu. V novembru so izdali 215. številko, ki je bila tudi zadnja. Preostale medijske družbe imajo manj kot 2 milijona evrov bruto oglasnih prihodkov v tiskanih medijih.

Že v prejšnjih letih so medijske hiše vse bolj pristopale k organizaciji poslovnih in izobraževalnih dogodkov ter konferenc kot del komunikacijskih storitev. Lansko leto so se tako soočile z upadom tako oglaševalskih prihodkov kot tudi z odpovedjo številnih prireditev. Že res, da so se številne prilagodile trenutnim razmeram in organizirale spletne dogodke, vendar ti ne morejo nadomestiti udeležbe v živo. 

Po oglaševalski plati so tiskani mediji najbolj zanimivi za finančni sektor, farmacevte, trgovce in avtomobiliste. Največji oglaševalec po bruto vrednosti je sicer Blue trade z oglaševanjem spletne strani najnakupi.si, ki pa je v lasti družbe Svet24, zato ni presenetljivo, da oglase najdemo predvsem v medijih, ki sodijo pod okrilje skupine Media24. Sledijo Mercator, zavarovalnici Triglav in Generali, Biovis, ki proizvaja in trži prehranska dopolnila, Porsche Slovenija, Telekom Slovenije, stomatološka ordinacija Ortoimplant Dental Spa iz Zagreba, Gen-i in Nova KBM.

Tiskane medije delimo na dnevne časnike, revijalni tisk, časopise, tematske priloge v dnevnikih in vloženke. V bruto oglaševalskem kolaču tiskanih medijev 37 odstotkov zavzemajo revije, tri odstotke manj dnevniki, s po 14 odstotki pa sledijo časopisi in  tematske priloge, ki jih vodimo ločeno od dnevnikov.  Slaba 2 odstotka imajo vloženke, priložene tiskanim medijem, ki predstavljajo samostojno vrsto medija. Najmanjši, le odstotni padec bruto vrednosti beležimo pri časopisih, pri Kmečkem glasu, Slovenskih nedeljskih novicah in Štajerskem tedniku pa je opazna celo rast bruto vrednosti oglaševanja.

4-odstotni padec oglaševanja v spletnih medijih

V Sloveniji še vedno nimamo natančnega podatka o tem, kolikšen odstotek oglaševalskega denarja se nameni za digitalne medije. Niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbiramo podatke o oglaševanju na internetu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube itd., kjer naj bi bil obseg oglaševanja sicer največji.

Bruto vrednost oglaševanja na spletnih straneh, ki so vključene v Mediano IBO, znaša slabih 35 milijonov evrov in predstavlja 4-odstotni padec glede na leto prej, kar je najmanjši padec bruto vrednosti med vsemi mediji. Med medijskimi hišami, ki imajo v lasti spletne strani, smo višjo rast bruto vrednosti oglaševanja zasledili pri Delu, Feniks medii s spletnim portalom zurnal24.si in Časniku Večer.

Med merjenimi portali so na prvih mestih, ki skupaj predstavljajo dobrih 77 odstotkov bruto vrednosti spletnega kolača, 24ur.com, siol.net, zurnal24.si, delo.si, bolha.com, rtvslo.si in finance.si.

Oglaševalci, ki glede na bruto vrednost največ investirajo v ta medij, so Telekom Slovenije, Renault Nissan Slovenija, A1 Slovenija, Mercator, Samsung Electronics, P Automobil Import, Loterija Slovenije, Hofer, Zavarovalnica Triglav in Huawei Slovenija.

Radiu 33 milijonov evrov bruto

V okviru projekta Mediana IBO spremljamo šest radijskih postaj, ki so med najbolj poslušanimi na nacionalni ravni, in sicer Radio 1, Radio Aktual, Radio Antena, Radio Center, Radio Prvi in Val 202. Bruto vrednost oglaševanja na teh šestih postajah znaša skoraj 33 milijonov evrov, kar je slabih 5 odstotkov manj kot leto prej. Oglaševanje na radiu prav tako lahko prikažemo v drugi valuti, in sicer v oglasnih sekundah. Skupaj je bilo predvajanih dobrih 9 milijonov oglasnih sekund, kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko poslušali 7 ur ali povprečno 1803 oglasov na dan. V primerjavi z letom 2019 to pomeni 134 objav in slaba ura manj oglasov na dan.

Številke bi bile seveda višje, če bi bili vključene tudi druge komercialne radijske postaje in tiste z regijsko in lokalno pokritostjo. Na slovenskem trgu je delujočih preko 50 radijskih postaj, brez spletnih radijev. Največji oglaševalci na šestih spremljanih radijskih postajah so Mercator, Porsche Slovenija, Petrol, trgovci Obi, Harvey Norman, Spar Slovenija in Lidl Slovenija, Farmedica, Loterija Slovenije in  Delo.

Zunanjim medijem 12 odstotkov manj

Skupna bruto vrednost oglaševanja na zunanjih površinah znaša dobrih 33 milijonov evrov, kar predstavlja 12 odstotkov manj kot leto prej.

Glede na bruto vrednost oglaševanja so na zunanjih medijih najbolj oglaševali Hofer, McDonald's, Spar Slovenija, Telekom Slovenije, Porsche Slovenija, A1 Slovenija, Mercator, Generali, Petrol in Obi.

Bruto oglaševanje v drugih medijih kar za polovico skromnejše

V oglaševalski kolač sta vključena še oglaševanje, ki ga trži podjetje Fini oglasi, in oglaševanje v kinematografih. Te medije je kriza zaradi zaprtja kinematografov, lokalov, restavracij športnih centrov in drugih ustanov, kjer lahko najdemo njihove oglase, najbolj prizadela. Glede na preteklo leto je namreč izmerjena bruto vrednost oglaševanja manjša kar za polovico.

Ohromljeni oglaševalci

Ker je pandemija ohromila svet, so številni oglaševalci zategnili pasove in oklestili marketinške proračune. Sploh v prvem, spomladanskem valu je bilo videti, kot da se je pojavljanje oglasov v medijih ustavilo, kljub temu, da smo več časa preživljali doma in se v večji meri zatekali k medijem. Aprila 2020 so oglaševalci v slovenske medije investirali kar za polovico manj kot aprila 2019. Visok, 35-odstotni padec bruto vrednosti beležimo še maja, potem pa se je oglaševanje spet povrnilo v ustaljene tirnice. Po prvem šoku in popolnem zaprtju države so se oglaševalci in s tem seveda tudi mediji hitro prilagodili novim razmeram in spremenjenim navadam potrošnikov. Drugi, jesenski val je sicer ponovno prinesel upad oglaševanja, vendar padec ni bil tako visok kot v spomladanskih mesecih.

Trgovci izpostavljali domačnost in lokalnost

Prvi trije največji oglaševalci v lanskem letu so trgovci Spar Slovenija, Mercator in Lidl Slovenija. Med deseterico največjih najdemo še Hofer in Engrotuš. Trgovine z živili so ena od redkih panog, ki je bolj kot ne nemoteno delovala tudi lani. Vendar so se tudi v tej panogi morali praktično čez noč prilagoditi razmeram. Poskrbeti so morali za varnost zaposlenih, potrošnikom dopovedati, da jim zalog ne bo zmanjkalo in da ni potrebe po brezglavem nakupovanju ter hkrati zagotoviti varno nakupovanje v trgovinah oz. čim bolj nemoteno spletno nakupovanje. V Sparu, kjer je glede na leto prej bruto vrednost oglaševanja višja za 16 odstotkov, so v spomladanskih oglasih poudarjali, da jim je skrb za skupnost na prvem mestu, z Magnificom v glavni vlogi so želeli pridobiti čim več zvestih kupcev, za katere bo Spar prva in edina trgovina, ter nadaljevali z novo sezono projekta Štartaj Slovenija in leto zaključili z novoletnim oglasom »Veliko dobrega pod skupno jelko«. Višjo, 3-odstotno rast oglaševanja beleži tudi Mercator, kjer so s komunikacijsko akcijo »Dober sosed stoji ob strani« poudarjali družbeno odgovornost in odgovornost do zaposlenih, nadaljevali s programom »Radi imamo domače«, s katerim aktivno povezujejo pridelovalce lokalne hrane in kupce, ter leto zaključili z božično akcijo z glavnim igralcem Janom Plestenjakom. Lidl Slovenija je vzpostavil platformo pod krovnim imenom »Preprosto doma« in z njo naredil korak bližje svojim uporabnikom ter jim ciljno ponudil izbrane vsebine, ki jim lahko olajšajo vsakdan v času epidemije, nadaljeval s kampanjo iz preteklega leta »Žar legende« ter v kampanji »Tukaj za vas« vabil kupce po domačnost in svežino v Lidl. Hofer, ki je na petem mestu največjih oglaševalcev, je glede na leto 2019 povečal bruto vrednost oglaševanja za slabo desetino. Verjetno si ga bomo najbolj zapomnili po kampanji »Hofer scena« z Ladom Bizovičarjem v glavni vlogi. Leto 2020 je Tušu prineslo skokovit razvoj pri spletnih nakupih. Njihov spletni supermarket hitrinakup.com, ki so ga prvič predstavili leto prej, je na voljo na 22-ih lokacijah po Sloveniji in je po njihovih besedah najhitreje rastoča spletna nakupovalna storitev. V Tušu že dlje časa poudarjajo, da je na njihovih policah več kot 70 % izdelkov izključno slovenskega porekla, v lanskem letu, ko se je še dodatno pokazal pomen lokalnosti in dostopnosti, pa so pripravili nov projekt. V slovenskih kulinaričnih zgodbah, poimenovanih Ana Roš & Tuš, so združili vrhunsko kulinarično znanje, lokalne sestavine in dolgoletne izkušnje v pripravi jedi. Kupcem so ponudili  izdelke, ki nastajajo pod taktirko  ene od najboljših svetovnih kuharskih mojstric Ane Roš. Podobno kot drugi trgovci so tudi v Tušu leto zaključili z ganljivim  oglasom »Praznično vzdušje je najlepše deliti«.

Tudi v telekomunikacijah slavni vzbujajo pozornost

Telekomunikacije so druga oglaševalsko najmočnejša panoga. Glede na bruto vrednost oglaševanja je na vrhu Telekom Slovenije, ki je na lestvici največjih na četrtem mestu. V lanskem letu je nadaljeval s predstavitvijo storitve in platforme NEO, kjer podobno kot nekateri prej omenjeni trgovci stavijo na slavne osebe, saj v oglasih nastopa Katarina Čas. V času, ko ostajamo doma, so pripravili oglaševalsko akcijo »Ostanimo povezani«, v kateri poudarjajo, da  24 ur na dan skrbijo, da lahko z bližnjimi zanesljivo in varno komuniciramo ter nemoteno poslujemo, delamo in se šolamo na daljavo. V primerjavi z letom prej je bruto oglaševanje zmanjšal za petino.

Manjšo bruto vrednost oglaševanja beleži tudi konkurent Telemach, ki je v svojih kampanjah predstavljal Eon, mobilne pakete Največ in Več, ki jih je ponujal v praznični oglaševalski akciji »Povezani tudi ko nismo skupaj«, v kateri se ljudje družijo preko mobilnih naprav. Operater A1 Slovenija je s 26-odstotnim padcem bruto vrednosti na 19. mestu največjih oglaševalcev. Nasprotno pa je ponudnik T-2 povečal bruto vrednost oglaševanja za 8 odstotkov in z oglasom »Vsak ima svoj optimum, T-2 ima Optimum za vse« razdvojil slovensko javnost. V oglasu se poljublja staro in mlado, raznospolni in istospolni pari, poljub izmenjata tudi temnopolti moški in belka ter mladenič in njegova precej starejša partnerica.

Tudi farmacevti so oglaševali malo manj

Farmacevtska podjetja predstavljajo tretjo panogo po obsegu oglaševanja. Na vodilnih mestih sta družbi Lek in Krka s po 4-odstotnim padcem bruto naložb v oglaševanje. Med desetimi največjimi oglaševalci v panogi beležimo padec oglaševanja še pri družbah Johnson & Johnson, Glaxosmithkline, Farmedica in Sanofarm. Nasprotno pa je opazna rast pri družbi Bayer, podjetju Urban Oprešnik s. p., uvozniku prehranskih dopolnil za pomoč pri prostati in težavah v postelji, farmacevtski družbi Farmicom, bolj znani po blagovni znamki Sensilab, in proizvajalcu prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov Medex.

Finančniki oglaševanje celo okrepili

Naslednja močna panoga so finance, ki je tudi ena od redkih, kjer lahko govorimo o rasti bruto vrednosti oglaševanja, in to kar za tretjino. Večina podjetij je leto izkoristila za rast in razvoj ter se poskušala na hitro prilagoditi novim razmeram, pri čemer je bila digitalizacija ključnega pomena. V panogi je glede na bruto vrednost oglaševanja vodilna Generali zavarovalnica, ki je lansko leto začela z nadaljevanjem akcije o združitvi Adriatic Slovenice in Generalija. Od januarja dalje sta zavarovalnici združeni pod imenom Generali zavarovalnica. V drugi polovici leta so z odmevno akcijo, kjer so glavni igralci njihovi zastopniki, predstavili svojo rdečo naravnanost in sporočali, da jim pomenite vse.

Tudi v NLB so povečali bruto vrednost v oglaševanje. V komunikaciji so poskrbeli za obveščanje strank, kako najbolj varno poslovati z banko v času epidemije, zelo odmeven pa je bil projekt »Okvir pomoči«, ki ponuja pomoč lokalnim mikro in malim podjetjem. Podobna zgodba je tudi pri Zavarovalnici Triglav. S povišano bruto vrednostjo oglaševanja so med drugim v komunikaciji ozaveščali ciljno javnost in jo opozarjali, naj ostane doma, ter jo pomirjali, da bo vse v redu.

Med petdesetimi največjimi oglaševalci po bruto vrednosti oglaševanja najdemo še nekaj oglaševalcev, ki so poskrbeli za velik preskok glede na leto prej. Bruto vrednost oglaševanja so več kot podvojili SKB banka, Mlekarna Celeia in Eurospin. Na 45. mesto največjih pa se je zavihtela spletna trgovina AboutYou, ki se je v slovenskih medijih prvič predstavila maja lani. Nasprotno pa so za več kot 40 odstotkov manj oglaševali Coca-Cola, Pivovarna Laško Union in Peugeot Slovenija.

Leto, ki bi ga vsi najraje pozabili, je za nami. Kljub težkim časom in neprestanim prilagajanjem novim omejitvam smo ga bolj ali manj uspešno zaključili. Verjetno tako mediji kot oglaševalci in agencije ter na koncu tudi potrošniki še nikoli nismo bili v situaciji, ko smo se morali tako hitro naučiti delovati in živeti v drugačnih razmerah. Leto 2021 bo vsekakor polno izzivov in priložnosti za nove vsebine in projekte, ki se bodo odrazili tudi v oglaševalskem kolaču.



BRUTO VREDNOST OGLAŠEVANJA V LETU 2020 V VSEH MEDIJIH
       
       
Vrsta medija Leto 2019 Leto 2020 Gibanje
  v EUR v EUR v %
Internet 36.389.682 34.870.024 -4
Kino 245.576 125.671 -49
Ostalo oglaševanje 1.807.560 925.670 -49
Plakati 38.117.998 33.387.452 -12
Radio 34.476.235 32.900.670 -5
Televizije 898.341.032 797.288.892 -11
Tisk 84.292.666 74.971.508 -11
Skupaj 1.093.670.749 974.469.887 -11

 

 

                 
VODILNIH 20 OGLAŠEVALCEV V LETU 2020 GLEDE NA BRUTO VREDNOST OGLAŠEVANJA    
                 
                 
Oglaševalec Tisk Internet Kino Ostalo oglaševanje Plakati Radio Televizije Skupaj
  EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR
SPAR SLOVENIJA 531.345 442.614   325 1.134.918 43.925 46.530.721 49.111.123
MERCATOR 154.684 87.194   229 76.417 758.957 39.062.997 42.956.748
LIDL SLOVENIJA 51.296 375.723 254   498.531 423.358 39.373.070 41.183.482
TELEKOM SLOVENIJE 89.371 2.125.825   33 195.863 266.828 31.242.731 35.570.919
HOFER TRGOVINA 66.781 639.617     1.819.848 27.264 25.163.826 28.560.635
FERRERO   74         27.633.538 27.640.938
ENGROTUŠ 658.712 111.642     437.273 111.127 21.248.121 22.566.875
P&G 1.192 465       7.557 22.234.240 22.294.367
TELEMACH 98.137 521.561     358.279 115.769 19.958.293 21.052.038
HENKEL SLOVENIJA 1.435 885   7   961 20.830.307 20.863.223
PORSCHE SLOVENIJA 869.633 55.969 1.595 64 114.873 669.282 17.160.163 20.281.555
LEK 11.654 2.912     56 14.771 18.205.075 18.633.006
KRKA 17.487 269.146       21.163 14.366.404 15.016.199
ATLANTIC GRUPA 129.547 19.444 123   49.288 31.926 13.880.788 14.646.076
MONDELEZ 315 369     114.948   13.327.434 13.482.432
RENAULT NISSAN SLOVENIJA 1.815 195.167     543.933 77.219 10.450.968 12.348.687
RECKITT BENCKISER             12.165.992 12.165.992
LES-MMS   69.656     128.784 24.125 11.715.073 12.153.638
A1 SLOVENIJA 13.717 86.253   1.291 9.972 19.667 9.324.486 11.559.523
LJUBLJANSKE MLEKARNE 275.929 45.123   43 192.636 27.782 9.758.101 10.748.650
                 
Vir: Mediana IBO                

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, marec 2021, #477. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

 
486

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

mija
20. 11. 2021

Futura DDB je letos že trinajstič stala na zmagovalnem odru Slovenskega oglaševalskega…

Sebe najlažje opredelim kot vodjo, ki deluje z zgledom, ki ima visoko postavljene osebne cilje in mu je pomembno, da pri svojem delu uživa. Osebno me…

bla
17. 11. 2021

Big Bangov naziv spletnega trgovca leta v regiji je zagon za nove izboljšave, pravi Peter…

bla
15. 11. 2021

Nika Kristina Butina, direktorica startupa Epidemic, je z bralci MM-a delila izkušnjo…

Naši avtorji