Slovenska digitalna zavarovalniška panoga 2020: Tuje zavarovalnice še vedno v prednosti
Tuje zavarovalnice (še vedno) prednjačijo predvsem pri prilagoditvi mobilnim uporabnikom. Med domačimi zavarovalnicami se je najbolje odrezala Zavarovalnica Triglav.
Slovenske zavarovalnice zaostajajo za tujino, a napredek je opazen
E-laborat je 15. leto zapored analiziral slovenski digitalni zavarovalniški trg in ga primerjal z dogajanjem na tujih trgih. Ugotovitve kažejo, da tuje zavarovalnice v povprečju še vedno vodijo tako na področju spletnih kot tudi mobilnih mest. Največje razlike so prav pri mobilnih uporabnikih. Pri ocenjevanju spletnih mest je prvo mesto med slovenskimi zavarovalnicami zasedla Zavarovalnica Triglav, drugo Zavarovalnica Vita, tretje mesto pa Modra Zavarovalnica. V E-laboratu poudarjajo, da imata le vodilni dve zavarovalnici spletni mesti primerljivi oziroma boljši, kot je povprečje v tujini.
»Tuje zavarovalnice pogosteje predstavijo produkt na enostaven in hiter način (npr. z navajanjem značilnosti in prednosti produkta že na vrhu strani), da lahko uporabnik hitro razume pomen posamezne ponudbe. Veliko bolj so usmerjeni v prodajo zavarovanj, zato pogosteje nagovarjajo k akciji z bolj izpostavljenimi klici k akciji,« ugotavljajo. Sodeč po raziskavi slovenske zavarovalnice v primerjavi z letom 2019 pogosteje nudijo možnost spletnega sklepanja zavarovanj, prav tako je tudi sam proces spletnega nakupovanja v povprečju enostavnejši in uporabniku bolj prijazen.
Doseganje vrhunske uporabniške izkušnje na mobilnih napravah je nuja
Na prvem mestu med mobilnimi slovenskimi zavarovalnicami je Sava pokojninska, drugo mesto pripada Corisu, na tretjem mestu je Zavarovalnica Triglav. V E-laboratu opozarjajo, da sta med mobilnimi spletnimi mesti le dve, ki se lahko kosata s povprečjem tujih zavarovalnic in ponujata uporabnikom enostavnejšo izkušnjo na mobilnih napravah. »Glede na dejstvo, da je že več kot 70 odstotkov uporabnikov mobilnih, je doseganje vrhunske uporabniške izkušnje na mobilnih napravah nuja. V ta namen se največkrat uporablja tako imenovani odzivni dizajn, ki vsebino prilagaja glede na velikost naprave, na kateri si ogledujemo posamezno spletno mesto. Vendar se v praksi izkaže, da samo uporaba odzivnega dizajna ni več dovolj, temveč je potrebno iti še korak dlje in vsebine za mobilne naprave dodatno prilagoditi,« pri E-laboratu še komentirajo ugotovitve raziskave.
Urednikov izbor
