V času pandemije se je povečal obseg spletnega piratstva

Povečala sta se tako uporaba piratskih kot tudi plačljivih vsebin

Po podatkih Mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu (MUSO) se je globalni obseg dostopov do nelegalnih filmskih in televizijskih vsebin v času omejitve gibanja (zaprtja držav) zaradi koronakrize močno povečal. Najbolj se je »povpraševanje« po piratskih vsebinah zadnji teden letošnjega marca v primerjavi z zadnjim tednom februarja letos povečalo v Italiji, in sicer za 66 odstotkov. Sledijo Indija (+6 3 odstotkov), Španija (+ 50 odstotkov), Portugalska (+ 47 odstotkov), Kanada (+ 45 odstotkov), Velika Britanija (+ 43 odstotkov), ZDA (+ 41 odstotkov), Francija (+ 41 odstotkov), Nemčija (+ 36 odstotkov) in Rusija (+ 17 odstotkov).

Ena od zanimivejših ugotovitev raziskave je, da trendi na področju piratstva sovpadajo s trendi na področju plačljivih vsebin. »V času, ko na primer Netflix in drugi ponudniki beležijo velik porast naročnikov, smo tudi na piratskih straneh opazili velik promet«, je poudaril Andy Chatterley, direktor MUSO. Tudi v MM-u smo poročali, da rekordno število naročnikov beležita največji pretočni ponudnik Netflix in njegov zasledovalec Disney+.  

Za Slovenijo malo podatkov, glavna »zvezda« je Partis

Podatki za leto 2020 Slovenijo niso znani. So pa v Zavodu AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije) prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal. 

Po podatkih MUSO smo v Sloveniji v »predkoronskih« časih v povprečju zabeležili za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oziroma piratskih vsebin letno. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov do povezav s piratskimi vsebinami oziroma vsaj enkrat na manj kot pet dni.

Opozarjajo, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji najbolj pokazal pred dnevi, in sicer v luči dveh dogodkov v povezavi s spletno stranjo Partis. Gre za eno od najbolj obiskanih spletnih mest v Sloveniji in največje na področju deljenja datotek, kot so filmi, računalniške igre, televizijske serije in glasba. Najprej so administratorji na začetku marca pozabili registrirati spletno domeno Partis (kar so uredili v enem dnevu), nato pa je pred dnevi zagorelo pri največjem ponudniku oblačnih storitev v Evropi OVHCloud. Prizadeti sta bili dve hali podatkovnega centra v francoskem Strasbourgu, zaradi česar je bilo začasno nedosegljivih več milijonov spletnih strani, med drugimi tudi Partis. Zaradi obeh dogodkov je po ugotovitvah AIPA promet znotraj celotnega slovenskega internetnega sistema občutno padel. Zanje gre za jasen pokazatelj, da Slovenci veliko časa preživimo na spletnih straneh s piratsko vsebino, kar pa ni dobra novica za imetnike pravic oziroma ustvarjalce del.

»V AIPA, ki je tudi članica Združenja imetnikov pravic, smo že večkrat opozorili, da v Sloveniji ni sistemskega boja proti spletnemu piratstvu. Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer (a) omogočiti dostop do legalnih vsebin (teh je zdaj v Sloveniji res veliko), (b) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (c) sprejeti globalno protipiratsko zakonodajo, ki bi zajemala široko področje delovanja, od blokiranja piratskih spletnih strani do lažjega in hitrejšega pregona storilcev,« opozarjajo. S tem bi po njihovih ugotovitvah zaščitili tudi slovenske ustvarjalce, ki so zaradi izbruha koronavirusa – tako kot vsi svetovni ustvarjalci – znašli v socialni in finančni stiski, in sicer brez konkretne pomoči Slovenije in EU.

Največji »pirati« na svetu so Američani

ZDA so po ocenah ameriškega ministrstva za trgovino prve na svetu po uporabi piratskih vsebin. Predlani naj bi ameriški uporabniki opravili 17,38 milijarde dostopov do piratskih vsebin, kar je precej več od drugouvrščenih na lestvici, ruskih uporabnikov s 14,47 milijarde dostopov do piratskih vsebin. Sledijo uporabniki v Indiji (9,6 milijarde), Franciji (7,4 milijarde), Turčiji (7,3 milijarde), Ukrajini (6,12 milijarde), Indoneziji (6 milijard), Veliki Britaniji (5,75 milijarde) in Nemčiji (5,35 milijarde).