bla
Vpogled

Valicon: Slovenci nad vojno v Ukrajini bolj zaskrbljeni kot nad covidom-19

Valiconova regijska raziskava kaže precejšnje razlike med dojemanjem vojne v Ukrajini med posameznimi državami.

Najbolj zaskrbljeni v regiji so Hrvati

Sodeč po ugotovitvah raziskave* je v vseh štirih državah, vključenih v raziskavo, zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini »izrazito visoka«. Najvišja je na Hrvaškem, kjer je stopnja zaskrbljenosti (absolutna razlika v deležih med bolj ali zelo zaskrbljenimi in manj ali sploh ne zaskrbljenimi) 85, sledita Slovenija ter Bosna in Hercegovina (81 oz. 79), le malo nižja je stopnja zaskrbljenosti v Srbiji, to je 74. V Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini sta »zelo zaskrbljeni« dve petini javnosti, v Srbiji precej manj, in sicer ena četrtina. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je stopnja zaskrbljenosti višja, kot je bila kadar koli v času epidemije, v Bosni in Hercegovini je na enaki ravni kot na začetku epidemije, v Srbiji pa nekoliko, a ne bistveno nižja.

V vseh državah visoka stopnja pesimizma, a ne v vseh

Raziskovalci enako ugotavljajo za oceno, ali gredo stvari v zvezi z vojno v Ukrajini na bolje ali na slabše. Tudi tu so ocene zelo pesimistične, razlike med državami so že bolj občutne. Medtem ko je indeks optimizma (absolutna razlika v deležih med tistimi, ki menijo, da gredo stvari precej / na bolje in bolj / precej na slabše), v Sloveniji in na Hrvaškem izrazito negativen (-83 oz. -84), je ta v Bosni in Hercegovini -66, v Srbiji pa »le« še -50. Prevladujoči odgovor je sicer v vseh štirih državah enak, to je, da gredo stvari na slabše, izbira ga med 59 % vprašanih v Srbiji in 69 % na Hrvaškem, v Sloveniji 67 %, vendar je v Srbiji četrtina vprašanih mnenja, da gredo stvari na bolje, v Bosni in Hercegovini je takšnih dobra šestina, na Hrvaškem in v Sloveniji pa je takšnih le 8 %. Podobno kot pri zaskrbljenosti za ti dve državi velja, da je pesimizem višji kot kadar koli v času epidemije, medtem ko je javnost v drugih dveh državah manj pesimistična kot v času vrhunca epidemije.

Različni pogledi na »krivca« za vojno

Anketirance so vprašali tudi po tem, kdo je po njihovem mnenju »kriv« za vojno v Ukrajini. Razlike med odgovori v posameznih državah so pri tem občutnejše. V Sloveniji so vprašani na prvo mesto postavili Rusijo (71 %), na drugo mesto ZDA (37 %). Dobra petina jih meni, da je kriva zveza NATO (22 %), šestina jih za vojno krivi Ukrajino (17 %), dobra desetina (11 %) pa Evropsko unijo (možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek deležev višji od 100 %). Dokaj podobni slovenskim so odgovori na Hrvaškem, občutneje odstopa le nižji delež tistih, ki za vojno krivijo Ukrajino (9 %).

Povsem drugačna pa je slika v Srbiji. Tam za vojno v Ukrajini večina krivi ZDA (60 %) in zvezo NATO (51 %), dobra četrtina Rusijo (26 %), slaba četrtina pa Ukrajino (24 %) oz. Evropsko unijo (24 %). V Bosni in Hercegovini je mnenje deljeno, na ravni celotne države jih večina kot glavnega krivca navaja Rusijo (60 %), dve petini pa ZDA (40 %), a med posameznimi deli države so razlike podobne, kot to velja za Slovenijo in Hrvaško na eni ter Srbijo na drugi strani.

Širitev vojne na druge države glavni razlog za skrb

Sodelujoče v raiskavi so vprašali tudi, kaj jih najbolj skrbi. V Sloveniji je bil na prvo mesto postavljen strah pred razširitvijo vojne na področja izven Ukrajine (20 %). Več kot desetina sodelujočih je na prvo mesto postavila še dejstvo, da se vojna dogaja dokaj blizu v Evropi (13 %), možnosti sevanja zaradi uporabe jedrskega orožja ali poškodb reaktorjev (13 %) ter dvig cen hrane zaradi osnovnih surovin, kot je pšenica (12 %), in še dodatno povišanje cen energentov (11 %). Gledano v celoti (seštevek vseh odgovorov) je vrstni red podoben, na prvem mestu ostaja strah pred razširitvijo vojne na področja izven Ukrajine (48 %), ostale štiri zgoraj navedene skrbi pa našteva skupno med 34 % in 38 % sodelujočih.

Na Hrvaškem je na prvem mestu najpogosteje navedena skrb pred možnim sevanjem (24 %), v Srbiji je prav tako na prvem mestu najpogosteje navajana skrb pred razširitvijo vojne izven meja Ukrajine, a v nekoliko manjši meri kot v drugih državah (15 %). Med srbsko javnostjo je sicer opazno višja skrb nad posledicami vpliva mednarodnih sankcij na domače gospodarstvo (10 %) in vpliva na inflacijo (10 %). V skupnem seštevku vseh odgovorov je na prvem mestu skrb pred dodatnim povišanjem cen energentov (42 %) in pred dvigom cen hrane (39 %), sledijo skrb pred razširitvijo vojne (38 %), vpliv na inflacijo (34 %) in možnosti sevanja (30 %).

Glavna skrb v BiH je dvig cen hrane (54 %), a na prvem mestu se najpogosteje navajajo morebitni novi konflikti v tej državi, kar na prvo mesto postavlja več kot petina vprašanih, razlik med obema entitetama pa v tem primeru ni. Negativni vpliv sankcij na domače gospodarstvo najbolj skrbi javnost v Srbiji (skupaj 21 %), sledi Slovenija (17 %), na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je takšnih desetina. Velika begunska kriza v naši neposredni bližini se kot skrb najpogosteje navaja v Sloveniji (skupaj 19 %), sledi Hrvaška (15 %), medtem ko v Srbiji ter Bosni in Hercegovini to skrb navaja manj kot desetina vprašanih (8 %).

*Javnomnenjska raziskava o odzivih na vojno v Ukrajini je bila izvedena med 4. in 6. marcem 2022 v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, v sklopu redne meritve raziskave #Novanormalnost, ki se v prilagojeni obliki nadaljuje tudi v letu 2022, spremljala pa bo tudi odzivanje na vojno v Ukrajini.

493-494

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

answear
17. 08. 2022

Modna spletna trgovina Answear je od junija na voljo tudi v Sloveniji.

Zavedamo se, da dandanes biti le spletna modna platforma, ki ponuja nakup modnih artiklov, ni dovolj. Želimo biti več kot to. Prav tako se ne imamo…

almas
13. 08. 2022

Eden od večjih izzivov, s katerimi se je Svetlana Almaš, direktorica marketinga in…

»Pogosto ljudje na korporacije gledajo kot na dinozavre, okostenele strukture, ki le počasi sledijo spremembam, a realnost je, vsaj pri nas, zelo…

zadravec
12. 08. 2022

Poslovni svetovalec Domen Zadravec nam je v intervjuju za MM zaupal, kako je sodelovati z…

Pri vsakem hitro rastočem, uspešnem podjetju gre za enkratno kombinacijo dejavnikov, kot so znanje, inovativnost, strast, vizionarstvo, podjetnost in…

Naši avtorji