Ali Emily v Parizu navdihuje novo generacijo marketingarjev?

Po poročanju portala Skyline Social, ki se ukvarja s pridobivanjem potencialnih strank, je od premiere prvega dela serije (oktobra 2020) zanimanje za marketing izjemno poraslo – glavna protagonistka, Američanka Emily, je namreč zaposlena v pariški oglaševalski agenciji. V spletnih iskalnikih naj bi se iskanje izraza »diploma iz marketinga« od takrat v ZDA povečalo za 88,6 odstotka, po vsem svetu pa za 75,4 odstotka. V zadnjih štirih letih se je v ZDA za 49 odstotkov povečalo tudi iskanje izraza »delo v marketingu«, za kar 82,1 odstotka pa besedna zveza »kariera v marketingu«, poroča Skyline Social. 

»Netflixova serija Emily in Pariz je od svojega izida leta 2020 postala globalni fenomen, saj je raziskava pokazala, da je bila ta romantična komično-dramska televizijska serija leta 2022 najbolj gledana oddaja na tej pretočni platformi,« je dejal Ash Davis, izvršni direktor in ustanovitelj podjetja Skyline Social. Toda, kot pravi, so gledalci željni več kot le ikoničnih modnih videzov igralke Lily Collins, ki upodablja Emily. »Glede na omenjeno raziskavo je spletno zanimanje za marketinške diplome, delovna mesta in kariere od oktobra 2020 skokovito poraslo. Te ugotovitve kažejo, da si ljudje leta 2024 želijo prodreti na področje marketinga, zato bo zanimivo videti, kako bo četrta sezona serije še naprej navdihovala bodoče generacije marketingrajev,« še je dodal Davis. 

Ali Emily v Parizu resnično navdihuje bodoče generacije marketingarjev?

Sicer je težko dokazati, ali Emily in Paris in druge podobne serije, kot je bila že kultna Mad Men (Oglaševalci), neposredno vplivajo na večjo priljubljenost dela v oglaševanju in marketingu, a smo se vseeno odločili preučiti, koliko srednješolcev se v zadnjih letih odloča za študij s področja marketinga. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer izvajajo študij komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, število razpisanih mest za dodiplomski študij ostaja enako od študijskega leta 2017/2018. Vsaka generacija sprejme 35 novih študentov trženja. V zadnjih desetih letih je na prvem prijavnem roku zanimanje za študij izkazalo med 43 in 174 študentov. V študijskem letu 2020/2021, na začetku katerega je tudi izšla serija Emily v Parizu, je ta številka znašala 84. Leto pozneje, se pravi v letu po izidu prve sezone, se je ta številka več kot podvojila in znašala 174. Naključje? V študijskem letu 2022/2023 se je na ta študij prijavilo 67 srednješolcev, v lanskem študijskem letu 43 (kar je najmanj v zadnjih desetih letih) in v letošnjem 59. Iz leta v leto pa narašča tudi število univerzitetnih in višješolskih študijskih programov, tako rednih kot izrednih, kamor se lahko vpišejo bodoče generacije marketingarjev.

Moč filmov in serij pri popularizaciji poklicev

O moči, ki jih imajo prikazi poklicev v filmih in serijah na njihovo popularizacijo, smo se pogovarjali s Tilnom Prahom, direktorjem kadrovske agencije Kariera, in Lauro Smrekar, partnerko v kadrovsko svetovalnem podjetju Competo. 

Smrekarjeva potrjuje, da je v zadnjih štirih letih od premiernega predvajanja Emily v Parizu, resnično moč zaznati porast zanimanja za delo na področju marketinga. »Vedno več kandidatov se tudi usmerja v izobraževanja in pridobivanje veščin, povezanih z digitalnimi platformami, iskalnim in vsebinskim marketingom. Glede na hitre spremembe in digitalizacijo poslovanja ta trend ne preseneča,« pravi. Hkrati pa opaža, da klasične oblike marketinga, kot so tiskani mediji in tradicionalno oglaševanje, izgubljajo svojo privlačnost. »S strani delodajalcev je prav tako zaznati porast povpraševanja po strokovnjakih s področja digitalnega marketinga. Število oglasov za klasične marketinške vloge pa se počasi zmanjšuje. Najmanj povpraševanj beležimo za vodstvene pozicije na področju strateškega marketinga, kar pomeni, da so podjetja trenutno bolj osredotočena na operativne funkcije,« pravi Smrekarjeva.

»S strani delodajalcev je zaznati porast povpraševanja po strokovnjakih s področja digitalnega marketinga. Število oglasov za klasične marketinške vloge pa se počasi zmanjšuje. Najmanj povpraševanj beležimo za vodstvene pozicije na področju strateškega marketinga, kar pomeni, da so podjetja trenutno bolj osredotočena na operativne funkcije,« pravi Laura Smrekar, partnerka v kadrovsko svetovalnem podjetju Competo.

Prah ocenjuje, da so proste in zaželene pozicije na področju marketingu zelo vezane na gospodarska gibanja. »Na žalost so ta delovna mesta ena od prvih na udaru, ko prihaja do ohlajanja gospodarstev in pritiskov na zniževanje stroškov znotraj delovnih organizacij. Velikokrat se prav marketinški proračuni prvi prilagodijo 'novi realnosti', pa čeprav bi bilo velikokrat smiselno delati ravno obratno,« je razložil Prah. Dodaja pa, da trenutno opaža rahel porast povpraševanja po pozicijah v marketingu in hkraten upad prostih delovnih mest. 

Mladi iskalci zaposlitve navdih za izbrani poklic pogosto najdejo v zabavni industriji

Smrekarjeva meni, da imajo priljubljene televizijske oddaje in serije velik vpliv na poklicne odločitve, predvsem pri mladih, ki so še v fazi raziskovanja svojih poklicnih aspiracij. »Serije, kot sta Suits in Grey's Anatomy, prikazujejo poklice zdravnikov in odvetnikov kot zelo privlačne, dinamične, polne zanimivih zgodb. Mladi tako lahko dobijo občutek, da so ti poklici izjemno dinamični in prestižni, zaradi česar začnejo razmišljati o njih kot o resni možnosti za svojo kariero,« pravi. Dodaja pa tudi, da se mladi pogosto poistovetijo z glavnimi junaki, ki so prikazani kot izjemno kompetentni in uspešni. To potrjujejo tudi raziskave. »Raziskovalci so ugotovili, da televizijske serije pogosto vplivajo na poklicne odločitve že v zgodnji mladosti. V Sloveniji smo, denimo, po priljubljenosti kuharskih oddaj, kot je MasterChef, opazili porast vpisa na kuharske šole. Enako velja za vpliv vplivnežev na družbenih omrežjih, kjer mladi pogosto sanjajo o karierah YouTuberjev ali vplivnežev na Instagramu. Te medijske vsebine predstavljajo nove poklicne možnosti, ki jih mladi sprejemajo kot resne karierne priložnosti,« pripoveduje Smrekarjeva. Z njo se strinja tudi Prah, ki pravi, da ima popularizacija določenih poklicnih skupin preko priljubljenih likov, serij ali vplivnežev,  zelo velik vpliv na mlade oziroma iskalce zaposlitve. »Že od 80-ih let naprej so serije, kot sta LA Law in Magnum PI, popularizirale poklice odvetnikov, detektivov ipd. Enako se zdaj dogaja z Emily v Parizu, Grey's Anatomy ... in ne nazadnje tudi lokalno z oddajami, kot sta Masterchef in Gostilna išče šefa. V preteklem desetletju je bilo opaziti predvsem zelo močan vpliv kuharskih oddaj na popularizacijo poklica kuharja oziroma gostinskega delavca, kar sam ocenjujem kot zelo pozitivno. Sploh pa zaradi dejstva, da so nekateri od teh poklicev postali močno deficitarni,« je razložil Prah. Dodaja pa, da ne smemo zanemariti moči, ki jih imajo resničnostni šovi pri prikazih določenih poklicev. »Velikokrat pritegnejo, nemalokrat pa mlade tudi odvrnejo od izbire tega poklica. Sam sicer tovrstne oddaje ocenjujem kot dobrodošle, saj imajo na koncu vseeno zelo močan pozitiven vpliv na trg dela. Prav je, da pred končno izbiro mladi dobijo čim več informacij o različnih poklicih, nemalokrat tudi tistih, ki jih prej niso poznali in so jih spoznali šele preko resničnostnih šovih,« meni Prah. 

»Sam tovrstne oddaje ocenjujem kot dobrodošle, saj imajo na koncu močan pozitiven vpliv na trg dela. Prav je, da pred končno izbiro mladi dobijo čim več informacij o različnih poklicih, nemalokrat tudi tistih, ki jih prej niso poznali in so jih spoznali šele preko resničnostnih šovih,« meni Tilen Prah, direktor kadrovske agencije Kariera. (Foto: Moje Finance)

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu november 2024, #521. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.