Ali so kongresi in dogodki zares na udaru zaradi slabih letalskih povezav

... smo sredi leta 2030. Pomislim, da jutri organiziramo velik mednarodni kongres. Vse je pripravljeno za prihod udeležencev. Radovedni udeleženci iz Amerike si prav zdaj ogledujejo Benetke, kamor so prileteli z direktnim letom zgodaj zjutraj. Jutri se bodo s hitrim vlakom Frecciaverde odpravili iz Benetk v Ljubljano. V dobri uri in pol bodo udobno prispeli na novo ultramoderno železniško postajo Emonika. Do hotela jih bodo pripeljali nizkoogljični samovozeči električni taksiji. Kar nekaj udeležencev bo do hotela odkolesarilo z električnimi kolesi, ki so brezplačno vključena v ceno transporta. Kolesarjenje po Ljubljani je zaradi izjemne kolesarske infrastrukture užitek za dušo in balzam za zdravje. Po dogodku bodo odpotovali še na Dunaj na svetovno razstavo Salvadorja Dalija. Na pot se bodo podali s čudom slovenskih železnic, vlakom Zeleni skok, ki pot do Dunaja premaga v rekordnih treh urah in ponuja povsem nove dimenzije udobja ....

Sanje je radikalno prekinil glas radijske budilke in napovedovalec, ki je prebral izjavo ministra Matjaža Hana: »Absolutno podpiram ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika...«

Skorajda ne mine dan brez nove kolumne, strokovne analize in kresanja mnenj za in proti novi letalski družbi. Debata se pogosto konča z navedkom, da je zaradi slabe letalske dostopnosti ogrožen kongresni turizem v Sloveniji. V tem kontekstu sem v zadnjem mesecu dni prejel vrsto vprašanj in prošenj medijev, da podam svoje mnenje. Zdi se namreč, da se na ustanavljanje letalske družbe, pa tudi industrijo srečanj, spoznajo čisto vsi. Naj takoj na začetku povem, da povsod in ves čas zagovarjam, da Slovenija potrebuje boljšo letalsko povezanost. K temu pa vedno dodam stavek, da potrebujemo boljšo multimodalno povezanost, o čemer pišem v nadaljevanju.

Dejstvo je, da Slovenija nikoli bi bila dobro letalsko povezana s svetom, kar je jasno iz primerjave dostopnosti Slovenije v letih 2019 in 2022 (ACI Airport Industry Connectivity Report 2019, 2022).  Še kako pa drži trditev legendarnega geografa dr. Igorja Vrišerja, da je največja strateška prednost Slovenije prav naš geografski položaj. Slovenija predstavja vrata v srednjo in jugovzhodno Evropo. Tudi zato organizatorji dogodkov, vse od osamosvojitve dalje, kompenziramo slabo letalsko dostopnost z relativno bližino in  dostopnostjo sosednjih letališč. Operativno jih je devet, če bi delovalo letališče v Mariboru, pa jih je v radiju do 250 km kar deset. To je prvi doumel in razumel start-up Go.Opti, ki že od leta 2011 deluje kot povezovalec med regijskimi letališči in mesti.  

ACI – Airport Industry Connectivity Report

Indeks stopnje povezanosti letališč s svetom glede na neposredne in posredne letalske povezave

Vir: https://www.aci-europe.org/

Tabela je dovolj zgovorna sama zase in daje odgovor, zakaj je bil razpis za subvencije letalskim družbam bolj ali manj neuspešen. Slovenija ima namreč to nesrečo, da je s prodajo letališča Fraportu izgubila velik del svoje letalske prometne neodvisnosti in je prepuščena dobri volji in smelosti upravljalca letališča. Za letalske družbe so stroški letališča ključni, poleg tega pa jih zanima potencial širšega trga. V našem primeru je to malce zaprašena regija Alpe Adria, kjer je, kar se tiče letališke infrastukture, izjemna konkurenca. Skupen potencial ali povezljivost »letališkega clusterja Alpe Adria« je primerljiv s povezljivostjo večjih evropskih letalskih hubov. Letalske družbe pa očitno letijo na letališča, kjer jim ponujajo najboljše pogoje in kjer letališke takse niso ubijalske.

Če se vrnem na industrijo srečanj oz. področje, na katerega se strokovno spoznam, moramo v tem kontekstu dobro razumeti navade in pričakovanja organizatorjev dogodkov. Te se s časom spreminjajo. Skozi številne raziskave, ki smo jih izvedli za različne naročnike, se kaže standardni vzorec kriterijev odločanja, da nek kongres pride v destinacijo. Z veliko gotovostjo trdim, da odloča več dejavnikov, ki se morajo sestaviti v pozitivno končno odločitev. Na primeru Ljubljane smo se v to nazadnje poglobili lani, ko smo za Turizem Ljubljana izvedli raziskavo, na katero je odgovarjalo 275 tujih organizatorjev dogodkov. Izpostavili so naslednje kriterije, zaradi katerih bi pripeljali kongres v Ljubljano (vrstni red odraža število odgovorov):

1. Kakovost hotelov in kongresnih centrov
2. Profesionalnost in strokovnost ponudnikov
3. Enostavna dostopnost do Ljubljane
4. Dobro razmerje med ceno in kakovostjo
5. Visoka raven varnosti

Prav vsak kriterij bi lahko na dolgo in široko pokomentiral, dejstvo pa je, da zelo pogosto odkljukamo večino od petih točk. Tudi zaradi tega Ljubljana letos poka po šivih zaradi številnih dogodkov, ki se odvijajo tudi v nekoč nizki poletni sezoni. Če k temu dodamo še področja, kjer smo med najboljšimi v svetu ali vsaj v Evropi, je formula za uspeh jasna. Ta področja so ustvarjalna kultura, inovativna znanost, trajnostni – sonaravni razvoj, kreativne industrije, športna industrija, blokchain tehnologija, kolesarstvo. Na teh področjih imamo vrhunske strokovnjake, ki so naši ambasadorji in zaradi katerih dogodki sploh pridejo v Slovenijo. Letos, žal največkrat pogrnemo na točki 4 oziroma na dobrem razmerju med ceno in kakovostjo. Brutalno zvišanje cen prizorišč v Sloveniji, pa tudi cen namestitev, je že pregnalo nekaj naročnikov v cenejšje destinacije. O tem govorim iz prve roke, ko smo izgubili pomemben dogodek, ki se je preselil v Sarajevo. Slednje je prav tako slabo dostopno, vendar precej cenejše.

Ključno pa je, da znamo slabo letalsko dostopnost obrniti sebi v prid. Smo namreč ena od redkih destinacij, ki ima tako izjemno geostrateško lego. Zato je pragmatična rešitev organizatorjev dogodkov izpostavljanje dejstva, da je v neposredni bližini Ljubljane devet letališč, ki so letos povezana z 227 destinacijami in na katere leti 113 letalskih družb. Na ta način običajno prepričamo tudi največje kongresne skeptike.

V tem kontekstu je bistveno, da se namesto letalske dostopnosti začnemo ukvarjati z MULTIMODALNO DOSTOPNOSTJO destinacije. To pomeni, da se s pomočjo sodobnih orodij umetne inteligence povežejo različni načini prevoza do Slovenije. S tem bi npr. večerni hitri vlak Frecceriossa iz Rima v Benetke pot podaljšal direktno do Ljubljane, trenutno pa je treba v Trstu prenočiti in pot nadaljevati zjutraj. V ta sklop sodijo tudi podnebne vozovnice, ki spodbujajo trajnostne oblike prevoza. Letna avstrijska podnebna vozovnica (Klimaticket) se lahko uporablja v vseh javnih prevoznih sredstvih: na avtobusih, tramvajih, podzemni železnici in vlakih po vsej državi. Njena redna letna cena je 1095 evrov, mlajši do 25. leta starosti in starejši od 65 let jo lahko kupijo za četrtino ceneje, do danes jo je bilo mogoče kupiti ceneje (949 evrov) tudi v predprodaji. Še posebej ugodna je zato, ker jo je mogoče plačati tudi po obrokih, delodajalci, ki jo bodo kupili za svoje zaposlene, pa jo lahko uveljavljajo kot davčno olajšavo. Med vsemi evropskimi državami sta podoben sistem uvedla še Luksemburg in Malta. Najbrž ni potrebno poudarjati, da je Avstrija z Dunajem med vodilnimi kongresnimi destinacijami na svetu.

Skrajni čas je torej, da dostopnost Slovenije začnemo gledati celovito skozi povezanost avtobusnega, želežniškega in letalskega prometa, s ciljem zmanjševanja transporta po cestah. Ta postaja v vsakem primeru vedno bolj neznosen in obremenjujoč za okolje in družbo, ter povzroča tudi negativne družbene učinke.

Transport je glavni vir ogljičnega odtisa na dogodkih. Na Conventi predstavlja kar 88 % vsega izmerjenega ogljičnega odtisa (več o tem na https://conventa.si/green-conventa/). V povprečju pa predstavlja od 60 do 90 % celotnega ogljičnega odtisa. Organizatorji bomo morali ta del prej ali slej zmanjšati. Francija je prepovedala domače lete na kratke razdalje, da bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida. Ukinjeni so leti med mesti, kjer obstaja železniška povezava, pot med njimi pa traja manj kot 2,5 ure. Za vsak slučaj in za lažje razumevanje navajam primerjavo izpustov CO2 v gramih na osebo na vsak prevoženi kilometer:

4 g hoja

6 g kolesarjenje

17 g prevoz z vlakom

19 g prevoz z avtobusom

50 g prevoz z električnim avtomobilom

150 g prevoz z avtomobilom na dizelski pogon

280 g prevoz z letalom

Vir: https://www.ekosklad.si/

Mediji so polni mnenj ljubiteljskih strokovnjakov za letalstvo, ki temo letalske povezljivosti pogosto obravnavajo čustveno. Ta so posebej močna v kontekstu propada Adrie Airways in prodaje ljubljanskega letališča Fraportu. Zazreti pa se moramo v prihodnost in se opreti na realne podatke. Zato glede nove letalske družbe še najbolj zaupam avtorju analize o ustanovitvi nove letalske družbe dr. Jožetu P. Damjanu. Priporočam vam, da si podrobnosti preberete na njegovem blogu www.damijan.org, na katerem je zelo temeljito predstavil vse podrobnosti.

Analiza med drugim ugotavlja, da bodo za uspešnost in dolgoročno vzdržnost nove letalske družbe ključni predvsem vitka organizacija družbe, komercialna uspešnost pri zapolnjevanju letalskih kapacitet ter optimalnost poslovanja glede voznih redov, velikosti letal in letalske flote v začetni fazi poslovanja. Kar precej spremenjlivk, kajne? Predlagal pa je tudi celo vrsto alternativnih možnosti za izboljšanje letalske dostopnosti in opozoril na izzive. Kot odziv na analizo je zanimiv tudi komentar nekdanjega nadzornika Adrie Airways, dr. Maksa Tajnikarja, ki poudarja, da potrebujemo soglasje ali novo letalsko družbo sploh potrebujemo in kam sploh želimo leteti. Poleg tega pa je odprl še dilemo, zakaj bi plačevali letenje tudi tisti, ki ne letijo in ki nimajo od tega nobenih koristi (Sobotna priloga Dela, 17.06.2023).

Za uspešnost in dolgoročno vzdržnost industrije srečanj se je potrebno zavedati prednosti in omejitev kongresnega trga Slovenije. Zdi se, da bi radi igrali nogomet v Ligi prvakov, kjer igrajo najbogatejše in najbolj dostopne destinacije, kot so Dunaj, London, Pariz. Naša realna konkurenca pa so destinacije, kot so Bratislava, Tallin, Salzburg, Zagreb, .... S slednjimi smo primerljivi tako po kapacitetah, kot po vseh drugih mednarodnih analizah konkurenčnosti vključno z letalsko dostopnostjo.

Ko berem katastrofične izjave nekaterih kolegov, se sprašujem, kako nam uspe v Slovenijo sploh pripeljati mednarodne kongrese. Sprašujem se, kako nam je po raziskavi ICCA uspelo že letos priti med prvih 40 destinacij na svetu (ICCA Country and City Worldwide Ranking 2022). Ta ambiciozen cilj bi morali doseči leta 2024 (Akcijski načrt industrije srečanj v Ljubljani).

Zdi se, da je na agendi nekaterih kolegov vztrajno nadaljevanje katastrofičnih scenarijev, ki kličejo po državnih pomočeh. V realnem sektorju industrije srečanj pa se raje ukvarjamo z zadovoljstvom udeležencev in naročnikov in se z veseljem borimo za svoj kos pogače na zelo zahtevnem mednarodnem kongresnem trgu. Po mojem osebnem prepričanju ne bomo zmagali zaradi novih/starih šestnajstih rednih letalskih linij kot jih je nekoč izvajala Adria, temveč zaradi vrhunske trajnostne multimodalne dostopnosti Slovenije. Ta cilj je lažje dosegljiv in je v skladu z vsem, kar delamo na področju trženja industrije srečanj in turizma. Nenazadnje to od nas pričakujejo tudi udeleženci dogodkov. Večletna promocija Slovenije kot trajnostne »zelene« destinacije je močno dvignila pričakovanja. Zato je skrajni čas, da gremo od besed k dejanjem in pravočasno ugriznemo v kislo jabolko trajnostne mobilnosti.