Bodo podkasti politikov uspešni? Ne!

Politiki, vsaj večina, z družbenimi omrežji in zdaj podkasti (oblika družbenih omrežij) vedno znova dokazuje, da novih oblik komuniciranja ne razume. Edina svetla izjema je Borut Pahor, kralj Instagrama, ki je družbene medije hitro usvojil in jih predvsem začel uporabljati tako kot to počnejo resni zvezdniki. Instagrama ni uporabljal za širitev političnih vsebin in idej, ampak za osebno promocijo, osebno sporočilo: sem tak kot vi, samo na neki začasni funkciji.

Tudi podkasta se je na povabilo Metropolitana lotil šele po izteku mandata. Preko pogovorov z izbranimi gosti sporoča: to so ljudje, ki nam lahko nekaj sporočijo, povedo, predlagajo. Podkasti predsednice in – še bolj bizarno – vlade so namenjeni samopromociji, kričijo: imejte me radi, zakaj me ne marate, zakaj nismo priljubljeni kot Pahor, Aljoša Bagola (predsednik vlade naj bi se z njim pred kratkim srečal in od njega pričakoval instantno rešitev za padajočo podporo javnosti) ali Luka Dončić.

Vsi trije omenjeni so za priljubljenost in sledilce garali desetletja. Bili so odgovorni, marljivi, vztrajni. Ljudje so jih prepoznali kot potencialne in zanesljive ljudi, ki jim predstavljajo nove ideje, način življenja, vsebino ... Na volitvah lahko na glasove  računa nekdo, ki je na družbenih omrežjih resno in redno prisoten leta pred politično kariero, ne more pa na družbenih omrežjih postati priljubljen nekdo, ki se jih je lotil po izvolitvi na določen položaj. Število prejetih glasov na volitvah niso sledilci in všečki na družbenih omrežjih.

Zakaj sploh?

Zakaj so podkasti sploh postali zanimivi za sledilce? Ker so skladni z duhom časa. Dosegljivi so kadar koli, kjer koli (med tekom, vožnjo ...), komur koli (načeloma so brezplačni). Zato, ker določen krog ljudi zelo zanimajo določeni ljudje in posamezniki, zato, ker hočejo o njih vedeti veliko več, kot lahko o njih izvedo preko klasičnih medijev in omejenih formatov the medijev. O posamezniku je skoraj nemogoče veliko izvedeti v 30-minutnem intervjuju na televiziji. Šele če sogovornika »mučiš« na primer tri ure, se bo »izdal«, sprostil, povedal stvari tako, kot so.

Joe Rogan je morda najbolj znan podkaster. V medijski prostor je vnesel številne novosti, predvsem pa daje občutek poštenosti in iskrenosti. Joe Rogan je znamka, njegovi pogovori z znanimi ljudmi vedno prinesejo nekaj več. Bolj kot gostje podkastov so kredibilni voditelji.

Logika političnih podkastov je popolnoma obratna, gre za logiko položaja. Logiko politike s pozicije moči, pri čemer politikom ljudje na splošno ne verjamejo in ne zaupajo, ne glede na to, ali nastopajo na televiziji, časopisu, radiu, reviji ali v družbenih medijih.

Politiki imajo na voljo cel kup zvočnikov, medijev, ki o njih dnevno poročajo. Očitno jim to še ni dovolj.