Kako je koronavirus »utišal« industrijo glasbenih festivalov
Slovenski startup Viberate je seznam odpovedanih glasbenih festivalov zaradi pandemije koronavirusa nadgradil s poročilom o nastali gospodarski škodi. Organizatorjem festivalov svetujejo, da kljub odpovedani sezoni ohranjajo stik z občinstvom.
Gašper Meden
»Odpovejte vse« so 10. marca 2020 svarili na portalu The Atlantic. Za številne takrat zelo pretirano. No, izkazalo se je, da bo imela pandemija še posebej uničujoč vpliv na glasbeno industrijo in organizacijo dogodkov. Že marca sta letošnjo izvedbo odpovedala »težkokategornika« Tommorowland in Ultra Miami, kmalu so sledili številni drugi Viberate se je aprila na izbruh pandemije koronavirusa odzval s storitvijo »Sick Festivals« oziroma seznamom odpovedanih in prestavljenih glasbenih festivalov. Evidenci »bolnih« festivalov so v teh dneh dodali raziskavo »Gospodarski vpliv koronavirusa na sezono glasbenih festivalov«, kjer so analizirali še gospodarske posledice te »bolezni«.
Škode je za več kot 14 milijard evrov
Ugotovitve kažejo, da je pandemija vplivala na več kot 750 festivalov po svetu, največ so jih odpovedali na Nizozemskem (121), v ZDA (90), Veliki Britaniji (86) in Nemčiji (84). V tem segmentu je (globalno) povzročila za 16,8 milijarde dolarjev oziroma 14,33 milijarde evrov naposredne škode. Organizatorji festivalov so samo zaradi neprodanih vstopnic zabeležili 5,1 milijarde oziroma 4,3 milijarde evrov škode, ob tem je nastal še izpad prihodkov na račun prodaje hrane, pijače in spominkov. Po drugi strani je brez festivalske izkušnje ostalo več kot 13 milijonov obiskovalcev.
Takoj odpovedani festivali so v boljšem položaju za leto 2021
Po raziskavi sodeč so največ škode utrpeli festivali, ki so bili predvideni med marcem in majem, torej kmalu po razglasitvi pandemije. Kot zanimivost navajajo, da so še do aprila med organizatorji zaznavali optimizem. Namreč takoj odpovedanih je bilo »le« 50 odstotkov festivalov, drugi so bili prestavljeni na prihodnje mesece in kasneje dokončno odpovedani. Na vprašanje, kateri ukrep je bil dolgoročno bolj smiseln, Kristian Gorenc, produktni vodja festivalskih aplikacij pri Viberatu, odgovarja, da so v končni fazi v vsakem primeru v 2020 vsi festivali odpovedani.
Raziskava kaže, da višina škode sovpada z velikostjo (številom obiskovalcev) festivala. Tako imenovani »mega« festivali (80 tisoč obiskovalcev ali več) so zaradi pandemije oškodovani za skoraj 11 milijard evrov (od prej omenjenih 14,33 milijarde evrov). Po drugi strani so »ogromni« festivali (30-80 tisoč obiskovalcev) utrpeli škodo v višini dveh milijard evrov, »veliki« (15-30 tisoč obiskovalcev) pa milijardo evrov. Foto: Ultra
Prestavitev tako v večini primerov pomeni le, da se manj obiskovalcev odloči za vračilo vstopnic in ima tako festival za prihodnjo, prestavljeno edicijo že nekaj zagona. »Kot omenjeno v poročilu so sicer v začetku pandemije precej več festivalov prestavili na isto leto s kasnejšim datumom, a so jih v končni fazi odpovedali oziroma »prestavili« na drugo leto zaradi vladnih uredb, ki prepovedujejo zbiranje oseb. Tisti, ki so festival takoj »prestavili«, so se v sporočilih že osredotočali na novo izvedbo prihodnje leto in tako pridobili nekaj komunikacijske prednosti pred drugimi,« ugotavlja.
Virtualni festivali kot način angažiranja občinstva
Številni festivali so svoje odpovedane (»fizične«) izvedbe nadomeščali z virtualnimi. Nastopajoče glasbenike so tako »aktivirali« preko spleta. S tem so skušali omiliti škodo vsaj z vidika znamčenja. Kot poudarja Matic Magister, vodja baze podatkov in podpore pri Viberatu, je v tem pogledu najpomembnejši vidik znamčenja v vmesnem obdobju ohranjanje stika s skupnostjo, ki je za festivale značilno močna in sposobna premikov.
»Ključno je namreč vseskozi ohranjati stik z njimi, jim ponuditi neke »bonbončke«, jih angažirati in jih tako prepričati, da se bodo udeležili prihodnje izvedbe in nanjo povabili tudi prijatelje. V tem pogledu so prenosi v živo definitivno pomemben delček tega mozaika,« pojasnjuje. Kot primer dobre prakse navaja britansko house založbo Defected Records, ki med drugim na Hrvaškem v Tisnu vsakoletno organizira petdnevni festival. V založbi so kot ključ za hiter odziv in adaptacijo izpostavili močno, digitalno aktivno skupnost, ki je virtualni festival sprejela z obema rokama.
Ključno je ohranjanje stika z občinstvom in optimizacija stroškov
Na podlagi podatkov sogovornika sicer težko napovesta, kakšna bo situacija prihodnje leto. Veliko je seveda odvisno od vladnih ukrepov in razvoja cepiva, kar vpliva na celotno industrijo organizacije dogodkov. »Kot omenjeno je bistvenega pomena ohranjati stik s skupnostjo, jo aktivirati in ohranjati zadovoljno, da ostane s svojim festivalom v »dobrem in slabem«. Glede na težjo gospodarsko situacijo bo zelo pomembna tudi optimizacija stroškov na vseh nivojih organizacije. Predvsem pri »bookiranju« glasbenikov, ki predstavlja bistven del v sestavi stroškov organizacije festivala. Na tem področju se vedno bolj uveljavljajo rešitve, ki temeljijo na uporabi konceptov množičnih podatkov,« pojasnjuje Gorenc.
Kjer ni »velikih«, je priložnost za male festivale
Nepredvidljivost tako kot za vse »festivalske« države velja tudi za Slovenijo. Dokler bodo v veljavi ukrepi prepovedi druženja večjega števila ljudi na javnih mestih, se festivali v klasični obliki po opažanjih sogovornikov definitivno ne bodo zgodili. »Verjetno lahko pričakujemo določene poskuse v dovoljenih okvirih, a tiste prave, pristne festivalske izkušnje velikih festivalov še kar nekaj časa ne bo. To bo lahko priložnost za manjše, ožje usmerjene festivale, ki bodo lahko zagotavljali vse zdravstvene ukrepe lažje kot večji. Zna se zgoditi tudi večji pojav takšnih festivalov v prihodnjih letih,« sklene Magister.