Kako se bo razvijala športna panoga?
Raziskava Mastercard Index ekonomije športa 2023, ki je zajela več kot 11 tisoč Evropejcev, vključno s Slovenci, razkriva smernice razvoja športne panoge in ekonomije v prihodnosti.
Pregovorna strast do športa v Evropi še vedno ostaja na zelo visoki ravni. Športni navdušenci so po končani pandemiji komaj čakali, da se vrnejo nazaj v športne dvorane in na stadione. Več kot polovica Evropejcev (54 odstotkov) in kar 60 odstotkov Slovencev je leta 2022 obiskala dogodke v živo.
Ne le spremljanje športa, tudi udejstvovanje v športu je bilo preteklo leto precej večje kot leta poprej.
Kljub velikemu uživanju športa v živo pa na stari celini raste digitalni odtis športa. Evropejci menijo, da je bila tehnologija v zadnjih 12-ih mesecih zelo pomembna za njihovo uživanje v najljubših športih. Sem sodijo e-šport, podkasti, sodobni zasloni in tudi virtualna resničnost - digitalni odtis športa pa se bo v letu 2023 še povečeval.
Katere so ključne smernice športa 2023?
- Športno razvedrilo, ki ga poganja tehnologija: 52 odstotkov Slovencev verjame, da se v tehnologiji skriva ključ do bolj vključujoče in dobičkonosne prihodnosti športa; kar 49 odstotkov pa bi jih rado doživelo športni dogodek s pomočjo virtualne resničnosti.
- Aktualnost športa v živo: v letu 2022 je 60 odstotkov Slovencev obiskalo športne dogodke v živo. V peterici najbolj priljubljenih športov so nogomet, košarka, kolesarstvo, odbojka in rokomet.
- Vzpon ekonomije telesne vadbe: za Slovence so bile najbolj priljubljene športne telesne aktivnosti pohodništvo, kolesarjenje, tek, plavanje in nogomet. 54 odstotkov Slovencev je v letu 2022 vadilo več kot v letu 2021.
- Šport in potovanja: 34 odstotkov Slovencev namerava potovati, da bi si leta 2023 ogledali športni dogodek v živo ali pa z željo, da bi smučali ali deskali na snegu.