Komunikacijske karte so se premešale čez noč

Zaposleni morajo razumeti celotno sliko

Laura Smrekar, partnerka in direktorica komuniciranja v agenciji Competo, pravi, da spremembe čutimo prav vsi, tako na ravni podjetja kot na ravni zaposlenih. Po njenih besedah pa lahko to obdobje prebrodimo le skupaj in povezani. »Če smo v zadnjih letih gospodarskega razcveta negovali odnose s svojimi zaposlenimi, imamo danes močno in trdno jedro. Pridobili smo si zaupanje, ki se gradi postopoma, z zgledi in dejanji, in ki ga niti večji izzivi ne porušijo. Prav pri tem se zdaj pokažejo razlike med izgrajenimi in negovanimi organizacijskimi kulturami in vrednotami ter tistimi, ki to niso,« meni Smrekarjeva.

Zaposleni morajo razumeti širšo sliko

Po njenem mnenju je v negotovih časih še posebej pomembna hitra, transparentna in tudi sočutna komunikacija. »Je pravzaprav vse in največ, kar lahko damo svojim ljudem. Pomembno je, da niso zgolj seznanjeni z ukrepi, temveč da razumejo širšo sliko, celoten kontekst, od tega, kako podjetje posluje danes, preko ukrepov, potrebnih za njegovo preživetje, do tega, kaj ti ukrepi pomenijo za zaposlene. Po drugi strani pa tudi, katere aktivnosti v podjetju že izvajamo v smeri svojega nadaljnjega delovanja v naslednjih mesecih, po krizi; tako razvojne in inovativne kot tudi tehnološke. Če kot vodstvo zaupamo ljudem in smo transparentni, nam bodo prisluhnili in razumeli odločitve podjetja. Pa ne le to, tudi pozitivno nas bodo presenetili s svojo pripravljenostjo pomagati – tam, kjer lahko, in na način, ki jim je blizu. Zgodbe z zaposlenimi lahko soustvarjamo takrat, ko je vse lepo, a tudi takrat, ko se soočamo z izzivi. Ali jim bomo dali priložnost, pa je odvisno samo od nas,« sklene.

V času krize je potreben strateški premislek

Igor Vlačič, ustanovitelj in lastnik podjetja Neuroagencija, pravi, da je v času velikih sprememb nekoliko zgrešeno razmišljati, kako se bomo vrnili v stare tirnice. »To je pravzaprav trenutek, ki omogoča kvantne preskoke v poslovnem kontekstu. Ključno je razumeti, ali so podjetje in vsi deležniki pripravljeni na ta preskok. Zato so v takšnih trenutkih potrebni strateški premislek, ocena vlog in poglobljena analiza stanja. K temu bi dodal popis vseh znanj, tako organizacijskih kot tudi individualnih, saj bo le poglobljen in radikalen premislek omogočil stabilno poslovno prihodnost,« meni Vlačič.

Kje torej sploh začeti?

Po njegovih besedah se vse začne pri človeških virih in komunikaciji. »Po eni strani je to energetski proces, ki ga predstavljajo zaposleni in deležniki, po drugi pa infrastruktura, ki omogoča pretočnost podjetja in poslovnih procesov. Koliko improvizacije dopušča krizna situacija, je precej odvisno od znanja in zaupanja deležnikov, predvsem pa od tega, kako zdrava je komunikacija v svojih temeljih. Ne glede na disciplino bo ključno vlogo igrala prilagoditev zaposlenih. Digitalna preobrazba, na primer, ni nič drugega kot sprememba načina komuniciranja. Ali bomo s tem ustvarili še več tesnobe in strahu, ki prevladujeta kot osnovno čustveno stanje v kriznih razmerah? Zelo verjetno, saj bo marsikdo šele v zdajšnjih okoliščinah ugotovil, koliko je dejansko digitalno izobražen in pripravljen. Pa že imamo odgovor na to? V trenutnih okoliščinah je improvizacija nevarna igra, pa čeprav nas okoliščine silijo v hiter odziv. V digitalnem svetu ima improvizacija drugačno težo, saj je digitalni odtis stalen. Uspešnost digitalizacije podjetja bo odvisna od tega, koliko dobro bodo uporabniki digitalnih orodij obvladali na eni strani orodje, na drugi strani pa samo komunikacijo,« pravi Vlačič. Po njegovem mnenju je trenutna kriza pokazala, kako hitro ljudje izgubijo zaupanje v avtoriteto v digitalni eri. »Če želimo ohraniti ali nadgraditi zaupanje, je potrebno graditi na odnosih, načinu komuniciranja in razvoju. Ne nazadnje nas evolucijska teorija uči, da je prilagoditev ključna za preživetje. Ste pripravljeni?«

Prisluhnite zaposlenim, ki prispevajo najboljše ideje

Po besedah Alenke Vidic Praprotnik, direktorice komunikacijske skupine o28 in podpredsednice Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS), so se komunikacijske karte premešale čez noč. »Jasno je bilo videti, katera podjetja so bila bolje pripravljena na krizno komuniciranje in katera so zgodbo sestavljala sproti, improvizirala. To se je dobro odražalo tudi pri odločnem, avtentičnem in jasnem komuniciranju ter uvajanju novih procesov dela, kar so najbolj občutili prav zaposleni. Ti so namreč veliko lažje premostili občutke strahu, jeze in negotovosti, ko so videli, da se je vodstvo znalo hitro prilagoditi preprekam, pri čemer so znali uvedene ukrepe jasno, redno in 'nenaličeno' komunicirati prav vsem,« opaža.

Negotovost se v večini gospodarskih družb povečuje

Kot dodaja, se po več kot enem mesecu karantene negotovost v večini gospodarskih družb še povečuje, kar je tudi logično. Zato vodstveni kader nikakor ne sme opustiti svoje ključne dolžnosti, torej komuniciranja. Po njenem mnenju bo namreč prav to povzročilo največje razlike med podjetji – tistimi, ki bodo komunicirala še boljše, in drugimi, ki bodo propadla. »Zdaj ni čas samo za obveščanje preko e-pošte, temveč je to čas, da govorite z zaposlenimi in prisluhnite njihovemu razmišljanju. Velikokrat se je namreč že izkazalo, da so najboljše ideje prispevali prav zaposleni,« je za MM povedala Alenka Vidic Praprotnik.