Med poplavami je branost novic »eksplodirala«

Kot pravi Mihael Šuštaršič, odgovorni urednik Siol.net, je bilo zanimanje javnosti za spremljanje dogajanja praktično v živo izjemno, zato so temu posvetili večino svojega prostora. »Posebne rubrike sicer nismo osnovali, saj je tematika ves čas izpostavljena, kažejo pa se tudi že številne dimenzije tega dogodka – od spremljanja neposrednega dogajanja na terenu, ponujanja nasvetov prizadetim za (samo)pomoč, za organizacijo in zbiranje pomoči, poročanja o načrtih za sanacijo poškodovane infrastrukture in obnovo porušenih hiš in objektov, preučevanja vpliva podnebnih sprememb, posledic za gospodarstvo, gradbeno industrijo, vplivov na politično dogajanje  v državi … Skratka, posledice poplav, ki so avgusta  prizadele Slovenijo, se bodo še dolgo čutile na številnih področjih, javni mediji pa bomo o tem morali poročati,« pravi.

»Tovrstne novice so bile brane tudi do trikrat bolj kot običajno«

Po njegovih besedah je bilo zelo brano predvsem poročanje o sprotnem dogajanju – kje narasle vode povzročajo največ težav, kaj pravijo strokovnjaki, kaj napovedujejo meteorologi ... Tovrstne novice so bile brane tudi do dvakrat, trikrat bolj kot običajno. V začetnih dneh je bilo močno brano tudi poročanje o ukrepih, ki jih je sprejemala vlada oz. pristojni organi za pomoč prizadetim v poplavah. Prav tako o tem, kako in na kakšen način pomagati prizadetim, kam nakazati humanitarna sredstva ipd. »Čez čas je interes po teh vsebinah začel upadati. Po dveh tednih je bila recimo branost prispevkov o načrtih sanacije in obnove bolj slaba. Zanimanje je bilo večje, ko smo poročali o načrtih vlade o obveznem prispevku za obnovo. Spet pa je branost 'eksplodirala', ko se je Sloveniji 28. avgusta približala nova fronta in nevarnost ponovitve ujme,« pove.

»Lahko pričakujemo določen upad oglasnih prihodkov«

Podjetja so se v tej situaciji izkazala za solidarna in so poskrbela za občutne donacije prizadetim, zato nas je zanimalo, ali si morda »na ta račun« sami obetajo upad oglasnih prihodkov. Po ocenah Mihaela Šuštaršiča to ni povezano, saj meni, da podjetja načeloma namenjajo sredstva za oglaševanje zato, ker oglaševanje potrebujejo, z zagotavljanjem humanitarne pomoči pa se ta potreba najbrž ne bo zmanjšala.

Nasprotno ugotavljajo v medijski hiši Delo, kjer pravijo, da se zavedajo vpliva poplav na gospodarstvo. »Predvsem na območjih, kjer so številna lokalna slovenska podjetja močno prizadeta in v prihodnje še dolgo ne bodo normalno poslovala, obenem pa tudi ne bodo vlagala v oglaševanje, ne v tiskanih ne v drugih medijih. Posredno bo to vplivalo tudi na poslovanje medijev in lahko pričakujemo določen upad oglasnih prihodkov. Prav pa je, da so se podjetja, ki niso oškodovana, odzvala z aktivnim udejstvovanjem, dobrodelnimi akcijami in donacijami in to podpiramo. Situacija je vplivala na poslovne strategije v celotnem gospodarstvu, zato lahko pričakujemo spremembe tudi v marketinških strategijah, v prerazporeditvah proračunov, predvsem pa v vsebinah komuniciranja,« pravijo.

Na dan solidarnosti digitalna izvoda Dela in Slovenskih novic

Na avgustovske poplave so se v Delu sicer aktivno odzvali takoj in vseskozi sledili svojemu poslanstvu kakovostnega in ažurnega obveščanja slovenske javnosti. »Ažurno smo poročali o stanju in posledicah avgustovskih poplav v obeh vodilnih časopisih, Delu in Slovenskih novicah, v tiskani in digitalni obliki. Na spletnih straneh delo.si in slovenskenovice.si smo vse članke, vezane na tematiko poplav, zbirali v enotni rubriki in jih odklenili za celotno javnost. Na dan solidarnosti, ko časopisa Delo in Slovenske novice v tiskani obliki nista mogla priti do naših bralcev, smo izdali digitalizirano različico obeh časopisov in ju odklenili za vse,« so povedali za MM.

Že takoj so zaznali višjo odzivnost bralcev na svoje poročanje, kar je pogosto v tovrstnih razmerah, kot so doživeli tudi že v preteklih kriznih obdobjih. »Obenem je bilo čutiti večjo občutljivost bralcev na naše poročanje, na uredništva je prihajalo več vprašanj in pobud, pa tudi pripravljenost, da bi bralci delili svoja mnenja in občutja. Še posebej je treba poudariti zaupanje v kakovostne, zanesljive informacije, ki so ga bralci izkazali tako do novinarjev kot do časopisa na splošno,« pravijo.

Ne le obveščanje, tudi dobrodelnost

Obenem so se aktivirali tudi z dobrodelnim projektom. »Odzivi naših novinarjev in fotoreporterjev s terena ter tudi predlogi naših zaposlenih, bralcev in partnerjev so nas spodbudili, da naredimo še nekaj več in svoje delo nadgradimo. Tako smo že dva tedna po poplavah organizirali družbeno odgovorni projekt vseslovenskega gibanja za pomoč prizadetim v poplavah – Obnavljamo Slovenijo. V okviru projekta nadaljujemo novinarsko raziskovanje na terenu, razkrivamo zgodbe in največje junake ter iščemo rešitve za izzive v prihodnosti. Projekt ima tudi dobrodelno noto, saj preko že obstoječega dobrodelnega sklada medijske hiše, Krambergerjevega sklada, zbiramo humanitarno pomoč. V dobrih tridesetih letih delovanja smo s skladom, ki deluje preko Rdečega križa, zbrali sredstva za pomoč že več kot 360 slovenskim družinam v stiski. Uničujoča ujma je zdaj postala skladov največji projekt,« sklenejo.