Nova, že dvanajsta »rdeča pika« za Žareta Kerina in Futuro DDB

Nova celostna grafična podoba slovenskih sodišč je nagrado prejela v kategoriji korporativna identiteta (ang. corporate identity). Mednarodno žirijo, ki se je odločala med deli številnih podjetij, agencij in oblikovalskih studiev z vsega sveta, je nova celostna grafična podoba slovenskih sodišč prepričala s premišljeno in sodobno rešitvijo. Ta na enostaven in logičen način prikaže hierarhijo sodišč ter stabilno barvno shemo, ki dobro deluje na vseh medijih in je berljiva tudi v enobarvnih različicah.

Žare Kerin, kreativni direktor in idejni vodja projekta, je za osrednji likovni element logotipa postavil grb Republike Slovenije, ki s svojo simbolno težo kaže na državotvorno vlogo tretje veje oblasti. Drugi značilni element logotipa je tehtnica, simbol pravičnosti, ki je umaknjena v tipografski del. Tega je Kerin z ekipo postavil v justify (pravično) poravnavo, kar pomeni, da so črke od leve proti desni enakomerno odmaknjene ena od druge.

Slovenski grb in justify poravnava besedila zagotavljata kontinuiteto vizualnega komuniciranja, ki se pojavljata v vseh inačicah logotipa.

V nadaljevanju je bilo potrebno najti rešitev še za kompleksnost hierarhije in različne lokacije slovenskih sodišč. Ta so na pregleden in logičen način izražena z barvami in črtami, kar kljub obilici informacij logotip še vedno ohranja izredno čitljiv. Stopnjo sodišča označujejo linije pod logotipom in izbrane barve: vrhovno sodišče (zlata), upravno in višja sodišča (rdeča), okrajna, okrožna in delovna sodišča (modra barva).

Izpis lokacije posameznega sodišča pa je umeščen pod linije, ki določajo stopnjo sodišča. Tako je lokacija poudarjena, hkrati pa omogoča pravi vrstni red branja logotipa: naziv, stopnja, lokacija.

Službe, storitve in oddelki sodstva so izpisani v manj močni tipografiji, a vseeno pozicionirani kot del logotipa. Logotip se lahko pojavlja tudi v manjši odzivni različici, ki s pomanjševanjem postopoma opušča manj pomembne podatke in na končni stopnji ostane le še ikona.

V ekipi projekta, ki ga je vodila Urška Nučič, so bili poleg kreativnega direktorja Žareta Kerina še umetniška direktorica Maruša Koželj, oblikovalka Vesna Žnidarič, grafični oblikovalec Janez Vizjak in tekstopisec Jože Gerečnik