Povezovanje na LinkedInu: Stara pravila z novimi digitalnimi orodji

Čeprav v zadnjih letih vse bolj postaja platforma za ustvarjanje vsebin, je dejstvo, da je njegova vloga mrežnega orodja še vedno zelo pomembna in v hiperpovezanem svetu postaja le še pomembnejša.

Z rastjo priljubljenosti Linkedina pa se je povečala tudi stopnja zmede, ko gre za uporabo njegove povezovalne funkcije. Zdi se, da nam je FOMO oziroma strah pred zamudo vseh večkrat »opevanih« prednosti digitalne povezave, kot sta doseg in geografska brezmejnost, prinesel povsem nova pravila poslovnega vedenja. Zato nam zelo pogosto svetujejo, da moramo zbrati čim več povezav in da se uspeh na Linkedinu meri po številu ljudi, ki vidijo naše objave. Da bi to dosegli, se svetuje kombinacija zvitih metod, kot je vlaganje velikega števila ur dnevnega dela v komentiranje in všečkanje objav drugih ljudi, da bi bile povezave bolj »pristne«.
Po drugi strani pa se poslovna »starošolska« sredina vse bolj zaveda, da ta nova pravila poslovnega vedenja prinašajo veliko »prodajalcev megle«, ki v svoj delovni dan le težko umestijo kar koli drugega kot delo na LinkedInu. To prinaša veliko razdraženost v poslovni svet nad vsem, kar promovira digitalno povezljivost, saj vlada občutek, da tovrstni samopromociji ni alternative.

LinkedIn je tukaj, da služi našim poslovnim ciljem

Kot vsa druga družbena omrežja in digitalni mediji tudi Linkedin potrebuje zelo visoko stopnjo filtriranja vsebin, da se lahko povežemo in osredotočimo na natanko tiste poslovne kroge, ki so nam zanimivi. Ne glede na to, na kateri stopnji kariere smo – študent, na začetku kariere ali uveljavljen strokovnjak –, vedno obstajajo strokovni krogi, ki nam bodo dali pregled nad dogajanjem v naši panogi. 
Tako naj bi bilo videti povezovanje – veliko število povezav nima nobenega pomena, pravzaprav je lahko zelo kontraproduktivno, saj nam odvzame fokus od tistih ljudi in organizacij, ki so nam tisti trenutek najpomembnejši. Veliko število nepomembnih povezav pomeni, da bomo na svojem podajalniku novic vsakič videli nešteto objav, ki nimajo nobene zveze z našimi poslovnimi preferencami, hkrati pa ne bomo mogli opaziti objav tistih ljudi, ki so nam pomembni. Tako se bo zelo hitro zgodilo, da se bomo znašli v džungli nepomembnih vsebin za nas nepomembnih ljudi. Po drugi strani pa bo včasih v določenih panogah dovolj, da le nekaj ljudi vidi našo objavo, da dosežemo svoj poslovni cilj.

Namesto tega naj bo povezovanje za določen čas prilagojeno poklicnim potrebam, ki jih imamo v tistem trenutku – če iščemo zaposlitev, bodo to potencialni delodajalci, relevantni ljudje, ki delajo v teh podjetjih ali pripadajo tej panogi. Tako bomo izbirali tudi izobraževanja – na Linkedinu se lahko na osebni ravni povežemo z avtorji knjig, ki jih beremo, ustvarjalci tečajev itd.
Enako velja, če ste lastnik B2B-podjetja ali direktor: Linkedin naj služi predvsem za (najbolj restriktivno) povezovanje strogo v okviru poslovne in marketinške strategije podjetja. To bo predvsem vodilni kader potencialnih strank in partnerjev ter ustrezni strokovnjaki znotraj teh podjetij. Hkrati naj bo del te strategije povezovanja tudi širitev strokovne mreže, kjer boste obveščeni o najnovejših razvojnih trendih v svoji stroki in se boste lahko povezali s sodelavci na osebni ravni, kar spet posredno vpliva na boljše pozicioniranje vašega podjetja na trgu.

Edina vrsta poslovanja, kjer veliko število povezav, velik doseg in angažiranost dejansko lahko prinesejo poslovne koristi, so B2C-podjetja, pod pogojem, da je delo na tovrstnem množičnem povezovanju strateško in usmerjeno na ciljno skupino. V tem primeru LinkedIn poleg vloge platforme za ustvarjanje vsebin in povezovanje ponuja tudi funkcijo B2C-omrežja, kjer lahko povezavam in sledilcem strani podjetja ponudimo možnost neposredne prodaje naših B2C-izdelkov ali storitev.

Izogibanje merjenju uspeha s številom všečkov in komentarjev

LinkedIn ni Instagram ali Facebook – in interakcija je lahko ali pa tudi ne znak uspeha na tem omrežju. Glede na vrsto panoge, v kateri delujete, bo vaša poslovna strategija odvisna od tega, kako komunicira vaša skupnost na LinkedInu. Različne panoge imajo različne vzorce komuniciranja v offline svetu, ki se precej zvesto prenaša v svet na spletu. Mlada podjetja, predvsem tista iz kreativnih industrij in v katerih deluje generacija milenijcev in mlajših, bodo v svojem poslovnem komuniciranju veliko bolj odprta za interakcijo na družbenih omrežjih kot tista iz konservativnih panog, kot sta bančništvo ali komercialne nepremičnine. Na podlagi tega bi morali določiti tudi način našega komuniciranja in meriti njegovo uspešnost – če smo del konservativnih industrij, bomo le redko doživeli, da bi kdo od teh strokovnjakov, sploh če pripada starejšim generacijam, pustil kakšen všeček na našo objavo. Lahko pa smo prepričani, da bo – če je relevantna in strokovna – naša vsebina nanje naredila vtis in se je bodo spomnili ob naslednjem srečanju ali ko bodo morali najeti strokovnjake z našega področja.

In to je pravzaprav glavna razlika med osebnim in osebnim strokovnim znamčenjem – osebno znamčenje se osredotoča na doseganje velikega števila ljudi, tako da čim več ljudi izve, kdo ste, kaj počnete, kakšne so vaše vrednote itd. Seveda je tu pomembno tudi to, da so te množice ljudi del neke strategije. Osebno strokovno znamčenje je širjenje zavesti o vas kot strokovnjaku znotraj ožje ali širše strokovne skupnosti, odvisno od vaše panoge in strategije. To vam pomaga zgraditi strokovno kredibilnost, ki na koncu pozitivno vpliva na dojemanje vas in vašega podjetja s strani ciljnih strank in partnerskih podjetij. Ko torej na spletu najdete vire, kjer svetovalci za osebno strokovno znamčenje navajajo doseganje tisočev in stotisočev ljudi kot del njihovega uspeha pri svojih strankah, si zapomnite to pomembno razliko.

Odveč je komentirati, da je ta poenostavitev metrike uspeha na LinkedInu pripeljala do organizacije ogromnega števila ljudi okoli skupnega opravila: medsebojnega všečkanja in komentiranja objav z namenom ustvarjanja vtisa uspešnosti navzven. To je razlog, zakaj imajo ugledni strokovnjaki na svojih področjih zelo slabo mnenje o LinkedInu in se pogosto izogibajo deljenju lastnih vsebin na platformi.
Na žalost imajo po navadi objave na LinkedInu in deljenje vsebin slabo podobo prav v tistih krogih, kjer je največ izkušenj in strokovnega znanja, kar bi bila prava dodana vrednost, ko govorimo o prenosu znanja in izkušenj po digitalni poti.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #509. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.