Tudi kupcem knjig je najpomembnejše udobje

Po predstavitvi knjige »Osupljiva moč zgodbe« avtorja Andreja Pompeta, ki smo jo izdali pri Marketing magazinu, smo na ljubljanskih ulicah naredili anketo, v kateri smo mimoidoče spraševali, kakšne so njihove bralne navade. Videoposnetek je na TikToku dosegel izjemno visoko gledanost (skoraj 100.000 ogledov), zato smo se v uredništvu odločili vprašati predstavnike slovenskih založb, kakšni so navade, trendi, nove tehnologije in marketinški prijemi pri prodaji knjig.

Družbena omrežja lahko spodbudijo prodajo knjig

Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe, trdi, da je dogajanje na knjižnem trgu v zadnjih letih spodbudno: »Med pandemijo se je marsikdo vrnil k branju, kar je spodbudilo prodajo knjig; ne le v Sloveniji, temveč globalno, in ta trend ohranjamo.«

Na priljubljenost in prodajo posamezne knjige po njenih izkušnjah vpliva več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši družbeni kontekst, aktualnost, ugled in prepoznavnost avtorja ter cena :»Ne smemo pa zapostaviti niti sezonskih vplivov in marketinških mehanizmov, vključno s privlačnostjo naslovnice, terkomunikacijskimi in prodajnimi izpostavitvami.«

S Kepic Moharjevo se strinjata tudi Aleš Vesel, vodja trženja v založbi Beletrina, in Mojca Benedičič, direktorica založništva v založbi Učila International, saj oba opažata, da je po pandemiji branje knjig ponovno postalo priljubljeno in letos dosega nove ravni. »Za samo prepoznavnost knjig in avtorjev so poleg marketinga zelo pomembne še knjižne nagrade, saj lomogočijo večje pojavljanje avtorjev in opisov vsebine knjig v medijih in posledično tudi večje zanimanje za njih. Pojavljanje knjig na družbenih omrežjih prav tako spodbudi prodajo knjig, saj preko njih bralci lažje dobijo informacije o knjigi, popusti pa so klasičen pripomoček za pospeševanje prodaje knjig, ki največkrat pride do izraza na knjižnih sejmih, predstavitvah knjig in podobnih priložnostih,« pojasnjuje Vesel.

Kako Slovenici najraje kupujemo knjige?

Alenka Kepic Mohar pravi, da se nekatere knjige bolje prodajajo prek spleta, druge v knjigarnah, pri nekaterih pa se dobra spletna prodaja prelije tudi v uspešno prodajo v knjigarnah. »Že nekaj časa sta spletna in fizična trgovina zelo povezani, tako da ne morem več trditi, da obstajata dva vrsti kupca – »fizični« in »spletni«. Kupcem je danes pomembno predvsem pomembno udobje, tako na spletu kot v trgovini.« Benedičičeva ob tem doda, da je na povečano rast kupovanja knjig njihove založbe vplival tudi njihov angažma: Lanska prenova spletne strani je močno dvignila številke, fizična prodaja pa je v vzponu verjetno tudi zaradi splošne večje angažiranosti založbe.«

Vesel opomni, da je bila v času pandemije spletna prodaja edina možna pot do knjige in od takrat ta prodajna pot ostaja ena od večjih in pomembnejših. Sogovorniki prav tako opažajo, da bralci na spletu radi raziskujejo in če se odločijo za nakup v fizični trgovini, pridejo tja pripravljeni. Kepic Moharjeva še napove, da vse kaže, da bomo kmalu knjige »prebirali« s pomočjo razširjene oziroma navidezne resničnosti, ki se v tujini že intenzivno razvija.

Kako najraje beremo Slovenci?

Ko sogovornike vprašamo, katere knjižne zvrsti se najbolj prodajajo na našem trgu, so enotnega mnenja. Prihaja do zelo opazne rasti prodaje knjig z avtofikcijo in fantazijsko tematiko, na samem vrhu pa so kulinarični priročniki, romani, ki temeljijo na (deloma) resničnem in aktualnem zgodovinskem ozadju, priročniki za boljše življenje, ki jih pišejo znani Slovenci, zaznavajo pa tudi porast branja globalnih uspešnic v angleščini.

Pri Mladinski knjigi na domačem trgu opažajo dva vzporedna, na prvi pogled nasprotujoča si trenda. »Na eni strani na vrhu slovenskih knjižnih lestvic prepričljivo vodijo domači avtorji, na drugi strani pa zaznavamo povečevanje prodaje globalnih uspešnic v angleščini. Nikakor ne gre zanemariti tudi vse večje priljubljenosti zvočnih knjig, ki oblikujejo nove navade sprejemanja, hkrati pa tudi kupovanja in prodaje kakovostnih vsebin,« pove Kepic Moharjeva.

Mojca Benedičič pravi, da so v založbi Učila in knjigarnah Felix najbolje prodajane knjige tiste, ki se najbolje prodajajo tudi na razvitih knjižnih trgih. »Svetovni trendi se kažejo tudi pri nas. Naši bralci sledijo priljubljenim knjigam po svetu in želimo jim ponuditi čim bolj aktualne prevode in ponudbo v angleškem jeziku.«

Vesel se z njo strinja, a doda, da se pri Beletrini »neverjetno dobro« prodajajo slovenski avtorji in prodajno zanimivi avtorji, ki so več prisotni na družbenih omrežjih. »Druga zanimivost pa je povečano zanimanje za elektronske in zvočne knjige,« pravi.

Kdo pa so najboljši kupci knjig? V založbi Učila International ugotavljajo, da so daleč najmočnejša skupina za kupovanje knjig ženske, stare med 15 in 30 let, pri Beletrini opažajo, da so to ženske od 35 do 55 let, pri Mladinski knjigi pa zaznavajo povečanje povpraševanja po knjigah za mlade odrasle (torej približno ista starostna skupina, op.a.), kar delno pripisujejo dejstvu, da mladi nimajo težav z branjem knjig v angleškem jeziku. »Na popularizacijo branja med mladimi od 18. leta naprej v angleščini vpliva več dejavnikov, tudi družbena omrežja, od koder mladi bralci sledijo globalnim uspešnicam, na katerih prevode morajo v slovenščini čakati predolgo,« še pove Kepic Moharjeva.