Zadovoljni in srečni zaposleni so za delodajalce vedno pomembnejši

V Lidlu Slovenija pravijo, da že leta izvajajo številne aktivnosti, ki so vezane na vključenost in angažiranost zaposlenih ter za skrb za ravnovesje med prostim in delovnim časom, »zato je bilo v resnici vprašanje časa, kdaj bomo tovrstno delovno mesto razpisali. Zdaj je za to napočil čas,« pravi Ksenija Štrekelj, vodja razvoja kadrov, oddelka, v katerem bo izbrani sodelavec oz. sodelavka tudi deloval/-a.

Sodelavec/sodelavka za dobro počutje vodi vse aktivnosti, ki so povezane z različnimi aktivnostmi in dogodki za zaposlene v Lidl Slovenija, pa tudi za njihove družine. »Organizira denimo druženja zaposlenih, skrbi za izvedbo Lidlovega piknika, za team buildinge, izvedbe dneva odprtih vrat, za letovanje za otroke naših zaposlenih, ki ga izvajamo že nekaj let in je zanje brezplačen itd. Preko različnih kanalov in z različnimi načini tudi preverja vključenost zaposlenih v podjetje, »pulz« v organizaciji ter na podlagi podatkov, pridobljenih iz teh analiz, določi in implementira nadaljnje aktivnosti,« opiše delovne naloge sodelavca za dobro počutje zaposlenih Ksenija Štrekelj.

Foto: Žiga Intihar

Delovna sreča je širok koncept

Po besedah Petre Božič Blagajac, mednarodno certificirane menedžerke delovne sreče in svetovalke za soustvarjanje pozitivne organizacijske kulture, so v slovenskih podjetjih tovrstne funkcije precej redke. »Mogoče je nekoliko več CHO-jev; menedžerjev za delovno srečo oz. chief happiness officerjev. Delovna sreča je bolj širok koncept, ki zajema širše področje strateškega  delovanja organizacije. Najbolj učinkovito je seveda, če so prizadevanja usklajena, strateško zastavljena in vodena skozi celo organizacijo. Če torej skrb za zaposlene postane način delovnega življenja,« pravi Petra Božič Blagajac, ki pove, da analize kažejo, da je skrb za zaposlene pogosteje med prioritetami v manjših in srednjih podjetjih v zasebnem sektorju.

V podjetju za zaposlovanje in razvijanje človeških virov Adecco pravijo, da zaznavajo potrebo po tej funkciji predvsem v podjetjih, ki nosijo močno blagovno znamko. »Gre za funkcijo, ki na našem trgu redko stoji samostojno. Velikokrat zasledimo, da je funkcija vključena v oddelek za človeške vire, saj je osredotočena na izboljšanje blaginje zaposlenih v podjetju. Nazivi so raznoliki, od chief happiness officerja do happiness ninja itd. Vsekakor pa pomaga, da podjetja izstopajo na trgu in lažje pritegnejo kader. Čeprav pri nas priljubljenost in poznavanje te funkcije narašča, pa prisotnost tega delovnega mesta še ni zelo razširjena,« je za MM povedala Nina Mihoci, specialistka za marketing v Adeccu.

Nevtralni člen med zaposlenimi in direktorjem

Med podjetji, ki so se odločili zaposliti menedžerko za delovno srečo, je digitalna agencija Optiweb, kjer to delo opravlja Urška Stanovnik. V agenciji je začela delati, ko je bilo v njej le 20 zaposlenih, direktor Miha Lavtar pa je takrat želel, da bi bila nekakšen »most« med zaposlenimi in njim oz. neke vrste »zaveznik« zaposlenih. »Nekdo, s katerim se lahko pogovorijo, povejo kaj jim manjka, česa si želijo. Na tak način bi poskrbeli tako za njihov razvoj kot za njihovo zadovoljstvo na splošno. Danes je v Optiwebu skoraj 70 zaposlenih in je moja funkcija postala precej bolj strateška. Bolj kot z vsakim zaposlenim posebej, zdaj delam z vodji in skupaj z njimi načrtujem, kako ustvariti okolje, ki bo za zaposlene čim bolj ustrezno,« opisuje Urška Stanovnik.

Na vprašanje, kakšno dodano vrednost predstavlja v agenciji, pove, da verjame, da je pozicija chief happiness officerjev v vsakem podjetju zastavljena malo drugače. »Se mi pa zdi že namen, da podjetje prepozna potrebo po tem, da bi imelo nekoga, ki skrbi za dobro počutje zaposlenih prvi znak, da podjetju za zaposlene ni vseeno. Rekla bi, da je dodana vrednost v našem podjetju ta, da sem nek nevtralni člen med zaposlenimi in direktorjem, saj situacijo in odločitve poskusim pretehtati tako, da bi bila v korist tako zaposlenim, kot tudi podjetju. Dodana vrednost je tudi ta, da znam zavzeti različne vloge, ki so odvisne od situacije – včasih sem mediator, včasih stvari zaustavljam, spet drugič pa sem gonilna sila,« pravi Urška Stanovnik, ki smo jo vprašali tudi, kako so jo sprejeli sodelavci.

»Nekateri z navdušenjem, spet drugi s skepticizmom. Zdi se mi izredno pomembno, na kakšen način se vlogo, kakršna je moja, predstavi. In da se ustvari jasna pričakovanja, kaj bo CHO v podjetju počel, kaj se lahko od njega pričakuje. Se mi pa zdi pomembno, da se vsak, ki se poda na to pot, zaveda, da nikoli ne bo imel odobravanja vseh. Kar pa niti ni smisel pozicije. Čas prinese svoje in verjamem, da se je tudi pri nas pokazalo, da ima to delovno mesto svoj smisel in namen. Danes nimam občutka, da bi bil kdo od sodelavcev skeptičen in se spraševal, ali je to nekaj, kar podjetje potrebuje,« pravi.

V večini primerov ne gre še za en buzzword

Za mnenje o delovnem mestu nekoga, ki skrbi za srečo oz. zadovoljstvo zaposlenih, smo povprašali tudi v kadrovski agenciji Competo. Zanimalo nas je, ali gre le še za en buzzword več ali dejansko za funkcijo, ki postaja čedalje bolj pogosta in uveljavljena. Laura Smrekar, partnerka v Competu, upa, želi in hkrati tudi verjame, da v večini primerov ne gre še za en buzzword oz. piarovsko potezo, s katero bi podjetja želela predvsem na videz (navzven) poskrbeti za dobro podobo in ustvarjati sliko privlačnega delodajalca. »Vsaj večina zdravih, sodobnih in tržno naravnanih podjetij se tega ne poslužuje. To bi namreč pomenilo uspeh na zelo kratek rok, hkrati pa zelo zgrešeno potezo, ki bi delodajalcem prinesla številne negativne posledice. Danes ničesar več ni moč prikriti. Kar zaposleni vsak dan v delovnem okolju čutijo, zaznavajo in doživljajo, ne ostane zaprto med štirimi stenami podjetja. Fluktuacija in absentizem hitro spregovorita. Prav tako nam še tako privlačna podoba navzven ne bo pomagala, da zadržimo nove sodelavce, če bi že med uvajalnim obdobjem začutili, da v komunikaciji in z vedenji nismo bili pristni, iskreni,« je prepričana.

»Kadrovska funkcija je bila predolgo zgolj operativna«

Po njenem mnenju močna kultura in zdravo delovno okolje nista nekaj, kar lahko na hitro narišemo, postavimo in opremimo s privlačnimi etiketami. »Prav tako to ni in ne more biti v domeni le ene osebe, menedžerja za dobro počutje oz. izkušenega HRM. Gre za proces, način življenja in delovanja podjetja. Gradi se postopoma, na vseh ravneh organizacije. Če podjetje dejansko želi postaviti ljudi na prvo mesto, mora v to verjeti, za tem stati in z zgledom podpirati najprej najvišje vodstvo podjetja. Oblikovati je potrebno jasno vizijo, vrednote, strategijo in cilje in vzpostaviti močno znamko delodajalca – najprej navznoter in nato navzven,« pravi Laura Smrekar, ki meni, da je bila kadrovska funkcija predolgo zgolj operativna, administrativna in da je skrajni čas, da postane strateška, usmerjena v ljudi in povezovanjem strategije, vrednot in poslanstva podjetja s cilji, vrednotami in poslanstvom posameznika. »V tem kontekstu sam naziv ni najbolj pomemben,« še doda.

Dober odnos s sodelavci na prvem mestu temeljnih vrednot na delovnem mestu

Pogovarjali smo se tudi z Niko Rakonjac, vodjo strateškega marketinga v podjetju Styria digital marketplaces, ki med drugim upravlja spletni portal Moje delo, ki pravi, da dobro počutje zaposlenih postaja vse pomembnejša komponenta na trgu dela, tako na strani zaposlenih kot na strani delodajalcev. »Naša najnovejša raziskava Global Talent Survey 2020 je pokazala, da je dober odnos s sodelavci zaposlenim celo na prvem mestu temeljnih vrednot na delovnem mestu. Za primerjavo – leta 2018 te vrednote ni bilo niti med prvimi desetimi,« pove.

Sledi usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja in dober odnos z nadrejenimi. Na prvih treh mestih so torej odnosi na delovnih mestih, ki pomembno vplivajo na dobro počutje zaposlenih. Na takšen skok tovrstnih vrednot je po mnenju Nike Rakonjac vsekakor močno vplivala tudi gospodarska in eksistencialna kriza, ki smo jo doživeli v zadnjem času. »Na drugi strani se delodajalci ne osredotočajo več toliko na iskanje idealnega zaposlenega, temveč so pripravljeni vlagati v izobraževanje novega zaposlenega in že obstoječih kadrov – vse bolj pomembno jim je namreč, da zaposlene vsebina dela veseli, v iskanju rešitev pa se povezujejo in sodelujejo z drugimi v ekipi in na ta način prispevajo k dobri klimi v podjetju. Za dobro počutje zaposlenih so se delodajalci tudi vse bolj pripravljeni prilagoditi z ukrepi, kot so možnost dela od doma, fleksibilen delovni čas, možnost dodatnih izobraževanj in druge ugodnosti, zaradi trenutno zelo pestre in velike ponudbe del na trgu dela, pa so se vse bolj pripravljeni pogajati tudi o višini plačila,« sklene sogovornica.

V Sloveniji porast na področju skrbi za zaposlene

Porast na področju skrbi za zaposlene v Sloveniji opaža tudi Petra Božič Blagajac, kar jo seveda veseli, saj v njenem podjetju Paleta znanj podpirajo organizacije, ki koncept delovne sreče vedno bolj vnašajo v svoja delovna okolja. »To namreč prinaša številne koristi. Srečni zaposleni so bolj uspešni, zavzeti, ustvarjalni, inovativni, produktivni, so bolj prilagodljivi in odporni, boljše komunicirajo in sodelujejo z drugimi, sprejemajo boljše odločitve, so boljši vodje, bolje pripravljeni na krizo, manj so pod stresom, bolj so pripravljeni pomagati, so potrpežljivi in nenazadnje bolj zdravi,« našteje. »Kljub temu je v svetu menedžerjev za delovno srečo veliko več kot pri nas. In res postaja to funkcija, ki jo mora imeti vsaka sodobna organizacija, da bo pripravljena na številne izzive, ki jih prinaša prihodnost dela in postavila ljudi na prvo mesto, jim zagotovila spodbudno delovno okolje ter pozitivno delovno izkušnjo. Tudi zato Paleta znanj organizira Mednarodno certificirano akademijo za menedžerje delovne sreče,« še doda sogovornica, ki pravi, da bodo septembra tretjič zapored izvedli spletno anketo o tem, kako dobri so naši dnevi pri delu. Rezultate bodo predstavili v Mednarodnem tednu delovne sreče med 20. in 26. septembrom 2021, rezultati anket iz leta 2019 in 2020 pa so na voljo na spletni strani Palete znanj.

»Tretjino svojega življenja, nekje med 80 in 90 tisoč ur, preživimo pri delu, v službi, s sodelavci. In ko za nekaj porabimo toliko časa, bi morali v tem uživati, dajati bi nam moralo energijo, nas osrečevati, počutiti bi se morali izpolnjene. Globalne raziskave pa kažejo, da kar okoli tri četrtine ljudi na delovnem mestu ni zavzetih in srečnih,« ugotavljata Petra Božič Blagajac in Maja Lončar, mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za pozitivno organizacijsko kulturo iz podjetja Paleta znanj.