Zanemarjena srebrna generacija
Starejši so bolj trajnostni, bolj skrbijo za zdrav življenjski slog, bolj cenijo tradicijo in družino, pogosteje izbirajo lokalne izdelke, poleg tega pa vse več uporabljajo družbena omrežja.
V zadnjem obdobju se vse vrti okrog generacije Z, a ob tem se pozablja na t. i. srebrno generacijo, rojeno med letoma 1946 in 1964. V Sloveniji jih je okoli 470.000, kar je več kot petina prebivalcev, medtem ko generacija Z predstavlja 16 odstotkov populacije. Srebrna generacija se razlikuje od mladih, saj so starejši bolj trajnostno usmerjeni, bolj skrbijo za zdrav življenjski slog in cenijo tradicijo ter družino. Med njimi je porasla tudi uporaba družbenih omrežij.
Bolj so pripravljeni spremeniti življenjski slog
Janez Jereb, direktor raziskav na Mediani, inštitutu za raziskovanje trga in medijev, pravi, da srebrna generacija veliko prispeva na področju ekologije. »Približno tri četrtine starejših izraža skrb glede onesnaženosti in večina ločuje odpadke. Starejši so bolj pripravljeni prilagoditi svoj življenjski slog za okolje kot mlajši. Srebrna generacija je namreč fenomen na področju ekologije in ravnanja z okoljem.« Jerica Urbančič Menih, direktorica za strateška partnerstva in marketing na Mediani, dodaja, da starejšim veliko pomeni tudi zdravje. »Polovica generacije Z uživa nezdravo hrano, kar pa velja za manjši delež starejših. Nasprotno pa velja za pripravljenost plačati več za izdelke brez umetnih dodatkov – to je pripravljeno narediti 50 odstotkov starejših, a le 30 odstotkov mlajših.« Starejši so na splošno bolj osredotočeni na kakovost in domače proizvode, medtem ko mladi iščejo ugodne ponudbe.
Podatki kažejo, da sta družina in tradicija pomembnejši starejšim kot mlajšim. Večina mladih preživlja čas z družino, a je ta delež med starejšimi še večji, saj presega 90 odstotkov. Razkorak med generacijami se še poveča pri vprašanju, ali zvečer oditi ven ali ostati doma – le dobra polovica generacije Z bi raje izbrala drugo možnost, na drugi strani pa bi se zanjo odločile tri četrtine starejših.
Če za generacijo Z velja, da imajo družbena omrežja praktično zapisana v genih, pa se je v zadnjih petih letih močno spremenil tudi odnos starejših do njih. Uporaba družbenih omrežij med njimi se je namreč bliskovito povečala. Facebook kot najbolj priljubljeno omrežje uporablja več kot polovica pripadnikov srebrne generacije, medtem ko imata Instagram in LinkedIn največjo rast, in sicer več kot 100-odstotno.