»Če umetni inteligenci zaupamo lastno zdravje, bi ji morali zaupati tudi mediji«

V digitalnem okolju različne platforme družbenih medijev privlačijo različna občinstva in da bi mediji do njih učinkovito dostopali, je nujno, da neprestano analizirajo podatke in na podlagi analiz snujejo strategije in poslovne modele, so se strinjali Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu, Miro Mauhar, direktor podjetja Styria Media International, in Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adrii, udeleženci panela»Do ciljne publike z različnimi platformami (družbenih medijev) – prihodnost je data driven«.

Fazlić je uvodoma dejal, da so slovenski mediji v velikem zaostanku za trendi v tujini: »V zaostanku smo med pet in sedem let. V tujini je veliko vsebine 'data-driven', torej temelji na analizi podatkov. Uredniki in direktorji bi morali točno vedeti, kaj se bo bralo, kdaj se bo bralo, kako mora biti članek postavljen in kako deliti različne članke na različna družbena omrežja. Če digitalne redakcije tega ne počnejo, je to prvovrstni greh in gonilo neuspeha.« Mauhar se je z njim sicer strinjal, a dodal, da mediji ne smejo pozabiti na svojo primarno vlogo – to je širjenje obzorij bralcev, učenje in podajanje koristnih informacij. »Digitalni mediji se ne smejo popolnoma podrediti klikom in oznakam najbolj branih člankov.«

Novak je dodal: »Vse to drži, a v Sloveniji imamo največjo težave s samim urednikovanjem. Ker se zbujam zelo zgodaj, že pred šesto uro zjutraj, vem, o čem bodo pisali slovenski mediji, saj je 40 odstotkov zgodb prevedenih novic iz tujine, 40 odstotkov novic pa piar sporocil različnih podjetij, organizacij, vladnih služb in podobno. Le 10 odstotkov člankov so nekakšni komentarji ali kolumne ter 10 odstotkov člankov so zgodbe. Poudarjam, 80 odstotkov člankov (prevodi ali piar sporočila) se ponavlja na vseh novičarskih portalih. Urednikovanje v Sloveniji je postalo podobno umetni inteligenci.« Fazlić se je strinjal in dodal, da je zelo žalostno, da imamo v Sloveniji tako izobražene in dobro »omrežene« novinarje, v resnici pa večino delovnika prevajajo tuje novice.

Kako bo videti novinčarski portal prihodnosti?

Novak je prepričan, da bo v prihodnosti vse več splošnih medijev, ki bodo pokrivali več tematik, od avtomobilizma in športa do financ in politike, upravljala pa jih bodo mikrouredništva, ki bodo temeljila na orodjih UI. »Slovenski bralci so se navadili brati tuje nišne portale, saj nimamo kakovostnih medijev, ki se ukvarjajo z ozko tematiko, kot so moda, bitcoini, motorji, pohištvo ... Večina medijev popisuje splošno stanje družbe in nimajo dodatne vrednosti.« Fazlić je k temu pristavil: »Po drugi strani pa veliko prometa slovenskim medijem odvzemajo tehnološki velikani, kot so Google, Meta, TikTok in podobni.«

Mauhar za slovenske medije vidi priložnost v umetni inteligenci. »Mediji lahko podatke spreminjajo v informacije, po drugi strani pa lahko z orodji UI podajajo še bolj verodostojne in prave informacije. Ta orodja lahko novinarje razbremenijo in avtomatizirajo nekreativno delo.« Tudi Fazlić meni, da lahko z UI novinarji prenehajo prevajati novice in se lotijo zahtevnejših zgodb, ki bodo večale vrednost medijev.

Novak je panel zaključil z mislijo, da ljudje zaupamo umetni inteligenci lastno zdravje, zato bi morali tudi mediji zaupati UI: »Želim si, da bi si vsaj en slovenski medij upal prekiniti klasične procese in se po tem razglasil za prvo 'UI-medijsko hišo'. S tako drzno odločitvijo bi medij dobil veliko pozornosti, v roku pol leta pa bi s trdim delom dokazal, da prej omenjene aktivnosti, ki sta jih opisala Fazlić in Mauhar, tudi delujejo – novinarsko in trženjsko.«

Na konferenci Game Changer 2.0. je sicer več kot 50 domačih in tujih strokovnjakov z okoli 700 udeleženci delilo dobre prakse in rešitve za hitro se spreminjajoče poslovno okolje, ki mu vladajo številne mobilne aplikacije, spletne trgovine in druge digitalne platforme.