»Slovenija je polna kreativcev, ki iz skoraj nič ustvarijo prave mojstrovine«

Dena Baruco sem spoznala pred dobrim letom v Trstu na zasebnem druženju ob »aperolšpricu«, kjer mi je natančno predstavil, s čim vse se ukvarja in zakaj obožuje Obalo in Italijo, a je mojo (poslovno) pozornost dodatno vzbudil v zadnjih dveh mesecih. Podpisal se je namreč pod dva velika projekta – jubilejno izvedbo Ljubljanskega tedna mode (LJFW) in predstavitev novega porscheja v Stožicah, kjer so dvorano spremenili v futurističen prostor in gostom ponudili 360-stopinjsko izkušnjo.

Sogovornik je direktor zavoda, odgovornega za organizacijo Ljubljanskega tedna mode (LJFW), ima bogato kariero v kreativni industriji, kjer deluje kot umetniški direktor, režiser in snovalec videovsebin. Njegovo delo zajema oblikovanje in izvedbo vizualnih pripovedi za dogodke, televizijske oddaje, gledališke predstave in reklamne kampanje, in še bi lahko naštevali, zato smo z njim govorili o organizaciji in režiranju dogodkov, stanju, izzivih in trendih na področju videoprodukcije v Sloveniji.

»Desetletje LJFW je dokaz, da moda v Sloveniji ni le niša, ampak gibanje. In če je soditi po letošnjih reakcijah, smo sredi prave modne renesanse,« meni sogovornik. (Foto: Jure Makovec)

Ko smo obrnili deseto stran te modne zgodbe, so me prevevali občutki ponosa, nostalgije in – iskreno – rahlega olajšanja, da smo to uspeli zaključiti brez večjih težav. Obiskovalci so bili navdušeni, oblikovalci izvirni, ekipa pa predana. Desetletje LJFW je dokaz, da moda v Sloveniji ni le niša, ampak gibanje. In če je soditi po letošnjih reakcijah, smo sredi prave modne renesanse.

Organizacija Ljubljanskega tedna mode je delo majhne, a izjemno predane ekipe profesionalcev, ki vsak na svojem področju skrbijo, da dogodek zaživi v vsej svoji veličini. Pomembno je razumeti, da je vsak član ekipe ključen – od tehničnega strokovnjaka do ustvarjalnega direktorja. Uspeh dogodka je rezultat naše skupne vizije in trdega dela.

Moja naloga je predvsem podpirati vsak sektor in zagotavljati, da vsaka izvedba preseže pričakovanja. Skupaj z izvršno direktorico Melindo Rebrek in programsko direktorico Nino Jagodic smo v predprodukcijski fazi tesno povezani, da uskladimo vse vidike dogodka – od programa do tehničnih podrobnosti. Med samo izvedbo skrbim za režijo dogodka in kot je pogosto v majhnih ekipah, prevzamem še marsikatero dodatno funkcijo. Pravzaprav mora vsak od nas opraviti delo vsaj treh, če ne štirih ljudi, kar pa hkrati omogoča tesno sodelovanje in izjemno povezanost ekipe.

V kreativno industrijo sem vstopil že zelo mlad, sprva kot glasbenik, nato pa sem svoje zanimanje vse bolj usmerjal v videovsebine in naracijo. Danes živim od umetniške direkcije s poudarkom na oblikovanju in snovanju videovsebin za dogodke, televizijske oddaje in gledališke predstave, režije televizijskih oglasov ter sodelovanja v različnih fazah organizacije dogodkov – od konceptualnega snovanja do oblikovanja in režije. S svojim delom prepletam vizualno pripovedovanje zgodb in tehnično izvedbo, pri čemer vedno raziskujem, kako združiti estetsko vrednost in sporočilno izpoved z novimi tehnologijami.

Sodelovanje z blagovnimi znamkami in agencijami je predvsem proces usklajevanja – poslušanja njihovih želja, razumevanja in nato oblikovanja rešitve, ki najbolje predstavlja njihovo zgodbo. Gre za partnerski odnos, kjer skupaj iščemo najboljši način izvedbe osnovne ideje. Moja naloga je pogosto vizualizacija te izhodiščne ideje, z željo po sodobnih pristopih, ki pritegnejo občinstvo, a hkrati z ohranjanjem avtentičnosti znamke. Vse temelji na vzajemnem zaupanju – in zavedanju, da nobena odlična ideja ne pride brez vsaj ene nočne krize.

Delo režiserja je v bistvu usklajevanje mnogih kosov sestavljanke, ki skupaj ustvarijo celostno zgodbo. Pri tem projektu se je vse začelo z osnovnim konceptom tehnične izvedbe, ki mi ga je predstavil kreativno-tehnični direktor Mladen Lulič iz agencije Paideia Events. Njegova zasnova je služila kot temelj, na katerem smo zgradili idejo dogodka.

Ko je kreativni direktor Aleš Kočevar napisal zgodbo, smo morali koncept preoblikovati v kratko, a močno predstavitveno pripoved, ki je ujela bistvo dogodka. Od tam naprej je sledil proces – usklajevanje ekipe, načrtovanje vizualne vsebine in tehnične izvedbe. Na dan dogodka pa kot režiser poskrbiš, da vse skupaj deluje brezhibno in izgleda enostavno, čeprav v ozadju vlada tisti značilni organizirani kaos, ki je del vsake večje produkcije.

Izziv je vedno isti: preseči pričakovanja. Pri Porscheju pa še posebej – znamka z ikonično tradicijo zahteva dogodek, ki bo tako eleganten in močan kot njihovi avtomobili. Največji izziv pri takšnem projektu so pogosto časovne in finančne omejitve. Vsaka velika ideja potrebuje svoj čas za izvedbo, a realnost pogosto narekuje drugačne pogoje. V Sloveniji se pri tako velikih projektih pogosto srečujemo z nepreverjenimi izzivi, kjer naročniku ne moreš pokazati konkretnih primerov podobnih izvedb, saj jih preprosto ni.

Ključni izziv je zato morda ohranjati mirno kri – predvsem naročniku. Trenutek, ko se ideja končno materializira, je za ekipo lahko sproščujoč, a za režiserja tudi stresen, saj moraš hitro reagirati, da vsak element zaživi v skladu z vizijo. Ta proces zahteva veliko prilagodljivosti, odločnosti in zaupanja v ekipo.

Slovenija je polna kreativcev, ki iz skoraj nič ustvarijo mojstrovine. Manko? Omejeni proračuni, ki pogosto dušijo drznost. Prednost? Prav ta omejenost nas sili v inovativnost. Če lahko nekaj spektakularnega ustvarimo z omejenimi sredstvi, si predstavljajte, kaj bi naredili s pravo podporo.

»Najbolj me navdušujejo glasbeni dogodki in ustvarjanje glasbeno-odrskih nastopov,« priznava Den Baruca. (Foto: Tadej Pisek)

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu december 2024, #522. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.