»V Sloveniji imamo umetno inteligenco že več kot 50 let«

V Festivalni dvorani v Ljubljani je potekal sklepni del tekmovanja WEBSI dan s predavanji in podelitvijo nagrad. Konferenčni del je bil letos posvečen umetni inteligenci. Program, ki ga je tudi letos povezoval Boštjan Gorenc – Pižama, so otvorili finalisti Argetinega natečaja Mladi digitalci, sledil je tradicionalni pregled prijavljenih projektov, ki sta jih letos pod drobnogled vzela Roman Krušič, senior svetovalec pri Spletni postaji, in Tjaša Lenardič, direktorica Agencije ENKI.

Ali sploh še obstaja meja med računalništvom in UI?

Doc. dr. Aleksander Sadikov, predsednik Slovenskega društva za umetno inteligenco, je v svojem prispevku, namenjenem pregledu dosedanjega razvoja umetne inteligence, izpostavil, da ChatGPT ni edini dosežek umetne inteligence, čeprav marsikdo meni tako. »Morda je najbolj priljubljena in razširjena rešitev UI, a na tem področju se dogaja veliko več. Samo v Sloveniji se z njenim razvojem ukvarjamo že 52 let.«

Na Inštitutu Jožefa Stefana so s preučevanjem začeli že leta 1972, sedem let pozneje so ustanovili formalno skupino za UI, to pa so leta 1985 reorganizirali v Laboratorij za UI. Ni pa bogata le naša zgodovina, temveč tudi sedanjost. V Slovenskem društvu za umetno inteligenco, ki praznuje 30. obletnico delovanja, raziskujejo prihodnost mobilnosti (samovozeča leteča vozila), naprave, ki intuitivno in generično prevajajo različne jezike in simbole, naprave za spremljanje pogleda, branje mimike in čustev ter raziskovanje zametkov bolezni. »Meja med računalništvom in umetno inteligenco bo vedno bolj zabrisana,« napoveduje Sadikov.

Na katera področja implementirati UI?

O razsežnostih generativne UI je spregovoril Boštjan Kaluža, glavni podatkovni znanstvenik v podjetju Evolven. Trg se razvija bliskovito, zato so spremembe opazne že v nekaj mesecih. »Večina podjetij že izrablja prednosti generativne UI, največ na področju razvoja produktov, programske opreme, kot »auto-complete« orodja, za virtualne asistente, avtomatizacijo preprostih nalog, marketing, generiranje slik, besedil in vidoposnetkov in načrtovanje,« pravi. Kot primer dobre prakse omenja finančno-tehnološko podjetje Klarna, ki dve tretjini težav strank rešijo s pomočjo umetne inteligence. »V roku enega leta bodo dosegli 40 milijonov evrov dobička in si zaradi tega zagotovili boljšo odskočno desko za javno ponudbo delnic, ko bodo šli na borzo.« Obiskovalcem WEBSI dneva je predlagal, naj čim prej testirajo in implementirajo UI, a naj pred tem ugotovijo, na katerem področju delovanja jo sploh potrebujejo: »Podjetja najpogosteje implementirajo UI na področju podpore uporabnikom, virutalnih asistentov, kadrovske službe ali pa za samo nadgradnjo izdelkov.«

Bolj kot smo napredni, hitreje napredujemo

Po predstavitvah primerov dobre prakse implementacije UI, Donatovega virtualnega asistenta in Sparovih rešitev Jedilnik.AI, Somelje.AI in VseZaPiknik.AI, je na oder stopil Mark Mavretič, kreativni strateg v podjetju Synthesia, ki je predstavil, kako lahko s pomočjo UI posameznik brez ekipe ustvari milijardno podjetje. »Bolj kot smo napredni, hitreje napredujemo,« je uvodoma dejal Mavretič. »Ključ se skriva v razporedu dela na področju delovne sile, financ in izdelka. Orodja UI lahko podjetniku pomagajo pri ustvarjanju fotografij, zvoka, videoposnetkov, marketinških kampanj in trženjskih načrtov, avtonomni UI-agenti pa podjetniku svetujejo na področju poslovanja. Včasih so bili izdelki fizične narave, zdaj pa jih je vedno več sestavljenih iz kod, na primer aplikacije, spletne rešitve in platforme. Sodobne produkte ustvarja UI, le pravo idejo morate imeti. Ko jo najdete, jo preizkusite na trgu, redno delajte teste in ankete, po tem pa javno predstavite produkt in ga oglašujte na družbenih medijih, kot so LinkedIn, Facebook, Instagram in po novem tudi TikTok. Najpomembnejši nasvet je, da ste pri tem hitri in agilni. Ne se bati,« svetuje Mavretič.

Ali ima umetna inteligenca avtorske pravice?

Jaka Repanšek, predsednik Oglaševalskega razsodišča,ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice, je osvetlil spremembe, ki jih UI prinaša na področje regulacije digitalnega komuniciranja in oglaševanja. »Institucije EU so decembra 2023 dosegle politični dogovor o Aktu (uredbi) o umetni inteligenci, ki je stopil v veljavo avgusta letos. Obširen akt kot prvi na svetu celovito ureja pravne in etične vidike uporabe sistemov umetne inteligence.« Evropske blagovne znamke in tista podjetja, ki svoje izdelke prodajajo na trgu EU, za oglaševanje lahko uporabljajo UI, a se morajo pri tem držati določenih smernic: »Popolna transparentnost, zagotavljati več informacij za potrošnike, upoštevati pogoje zasebnosti (GDPR) in zagotavljati, da so produkti pravični in nediskriminatorni; prav tako bo pri izvajanju revizije treba navesti rabo UI.«

Repanšek je poudaril, da blagovne znamke lahko tako iščeje ideje ali ustvarjajo oglase z UI, a to zaradi avtorskih pravic predstavlja veliko večje pravno tveganje. »Umetne inteligence ne morete podpisati kot avtorja izdelka, saj UI ne more biti avtor in nima avtorskih pravic. Zanimalo nas bo predvsem, koliko kreativnega napora je vloženega, da je neko orodje ustvarilo končen izdelek.« Obiskovalce konference je spodbudil k uporabi UI, a opozoril, naj pred tem vzpostavijo politike uporabe UI za zaposlene, da ne bo pozneje prihajalo do internih razpotij.

UI: Od tehnološkega navdušenja do realnega koncepta

Sogovorniki na okrogli mizi, na kateri so sodelovali dr. Boštjan Kaluža, Mark Mavretič, dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka pri ministrstvu za digitalno preobrazbo, Jaka Repanšek in Mellanie Grudnik, vodja startup inkubatorja Generator, so se strinjali, da je UI postala našega vsakdanjega življenja in poslovanja, a precej problematik še ni rešenih. »Smo v sivi coni, kar zadeva intelektualno lastnino in avtorske pravice. Tehnološki entuziasti so veliko naredili za razvoj UI, a delo sodnikov se šele začenja. Še ena siva cona, ki jo bomo morali zelo hitro rešiti, je GDPR,« je uvodoma dejal Repanšek. Kaluža je podjetjem, ki uporabljajo UI, svetoval, naj hitro zaščitijo lastne podatke: »Okrepiti morate požarni zid. Apple in Amazon zaposlenim sploh ne dovolita uporabe UI, ker imajo tako pomembne in zaupne podatke na svojih strežnikih. To je precej pomembna problematika, na katero ne smemo pozabiti.«

Državna sekretarka je po razpravi o pasteh UI spodbudila mlade obiskovalce in blagovne znamke, naj jih ne bo strah inovativnih pristopov in izdelkov, saj imamo v Sloveniji zelo veliko dogodkov in izobraževanj na tem področju. Naj pri tem dodamo, da smo bili pri Marketing magazinu verjetno prvi, ki smo že pred dvema letoma organizirali konferenco, v celoti posvečeno umetni inteligenci.

O nagrajencih WEBSI tekmovanja si preberite TU.