woop2
Intervju

Katapult, ki vas vrže iz rutine

WOOP! se je v zgolj štirih letih povzpel v zavest ljudi kot blagovna znamka, ki športne vsebine združuje z zabavnim preživljanjem prostega časa.

Pred letom dni je prerasel meje »zgolj« trampolin parka, saj so ponudbi dodali še karting in nabor različnih zabavnih vsebin, od bovlinga do sob pobega, v prenovljeni Areni v ljubljanskem BTC Cityju. O razvoju blagovne znamke WOOP! in njihovih ambicijah smo se pogovarjali s soustanoviteljem in direktorjem Miranom Razorškom.

Decembra bodo minila že štiri leta, odkar je na lokaciji ob ljubljanskem BTC Cityju zaživel prvi trampolin park v Sloveniji, ki je med obiskovalci kmalu postal sopomenka za adrenalinsko preživljanje prostega časa, med starši manjših otrok pa tudi kot prostor za športno obarvane rojstnodnevne zabave ter treninge akrobatike in trampolinanja v sklopu WOOP! akademije. WOOP! je v tem času postal ena od prepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk, njeni snovalci pa ne skrivajo svojih velikih ambicij. To dokazujeta tudi drzni poslovni potezi v trenutnih epidemičnih časih – februarja lani so v skorajda neposredni bližini trampolin parka pod svojo blagovno znamko odprli povsem prenovljeni karting center, ki se ponaša s prvo večnivojsko karting stezo v Ljubljani, letošnjega februarja pa je v novi podobi prve obiskovalce pričakal še zabaviščni park Arena, kjer poleg bovlinga ponujajo še sobe pobega, bitke z laserji in VR-doživetja. Čeprav jih je koronakriza močno udarila, pa jim načrtov ne manjka niti za prihodnje leto. Zloglasni virus pač ne bo v neskončnost krojil naših življenj, zabave in adrenalinskih dogodoviščin pa bodo ljudje vedno željni. Takšno razmišljanje vodi ustvarjalce blagovne znamke WOOP!, ki so se v svojo prvo pustolovščino, trampolin park, podali tako z zavedanjem o njegovem komercialnem potencialu kot tudi z veliko željo, da ustvarijo nekaj novega in drugačnega, kot nam je v WOOP-ovi kavarni nad trampolini pripovedoval Miran Razoršek, soustanovitelj in direktor podjetja. Vsekakor smo se lahko prepričali, da gre za zgodbo, ki še veliko obeta, ne le pri nas, temveč tudi zunaj naših meja. Po pogovoru nas je sogovornik popeljal še po prenovljenem WOOP! Kartingu, kjer je nastala tudi naslovna fotografija.

razorsek1

Zgodba blagovne znamke WOOP! se je začela decembra 2017, ko ste odprli prvi trampolin park v Sloveniji. Od kod ideja zanj?

Na začetku je bila samo velika želja; želja dveh prijateljev po samostojni podjetniški poti, želja po ustvarjanju, želja po nečem novem in drugačnem. Skratka, želela sva najti svoj prostor pod soncem in biti pri tem uspešna. Sprva sva o tem sicer razmišljala vsak zase, ko sva združila moči, pa je bilo to bistveno lažje.

Prvotna ideja se je sicer nanašala na pokrito odbojkarsko igrišče, z ogrevano mivko in čudovitim, že skoraj tropskim ambientom, ki bi bil posvečen odbojkarski skupnosti oziroma tudi vsem drugim, ki jih zanima ta šport. Ko pa sva si v Nemčiji ogledala enega od takšnih kompleksov, sva tam opazila tudi manjšo sobo s trampolini, ki so naju hipoma navdušili. Ne samo z vidika poslovnega modela, temveč tudi aktivnosti, ki bi v Sloveniji predstavljala nekaj popolnoma novega in privlačnega, hkrati pa nudila čudovit prostor za aktivno preživljanje prostega časa, druženje in zabavo. Odbojko sva sprva sicer še imela v mislih, a bolj kot sva opazovala te trampoline, bolj so naju pritegovali, zato se je najin fokus od odbojke na mivki povsem preusmeril k trampolinom. Tudi poslovni model trampolin parka se je zdel bistveno bolj vzdržen glede na kapaciteto, ki bi jo lahko imeli, ne glede na nekoliko večjo naložbo.

Trampolin parki so bili v tujini aktualni že kar nekaj časa. Od prvih komercialnih različic parka, kot jih poznamo danes in s katerimi so v Ameriki začeli že leta 2004, je sicer minilo že kar nekaj let, ampak njihova rast je bila neverjetna in hitra. V Ameriki imajo namreč na voljo ogromno prostora, denimo praznih skladiščnih prostorov, ki so jim spremenili namembnost in jih opremili s trampolini. Iz ZDA so se tako zelo hitro razširili v Veliko Britanijo, pa v Nemčijo in drugod po Evropi; skratka, rasli so kot gobe po dežju. Tudi midva sva torej raziskovala ta trend trampolinanja in si ob tem vse močneje želela, da bi nekaj podobnega pripeljala tudi v Slovenijo, saj sva bila prepričana, da imava v rokah nekaj nadvse zanimivega.

Menda ste izjemno predani analitiki in se ničesar ne lotite brez prehodne poglobljene analize. Ste pred začetkom načrtovanja trampolin parka izvedli temeljito raziskavo trga, ki bi vam dokazala, da smo Slovenci željni takšne združitve športa in zabave, kot jo ponuja WOOP?

Res je, na svoji poslovni poti sem se naučil, da poskušam na stvari gledati z različnih zornih kotov in sem vedno naklonjen temeljiti raziskavi trga, če je seveda čas zanjo. V tem primeru pa ga žal nismo imeli, saj se je vse odvijalo izjemno hitro. Tako smo tokrat bolj kot analitičnim podatkom in statističnim raziskavam sledili lastni intuiciji in občutkom. Sicer smo si vzeli čas za to, da smo preučili parke po Evropi in preverili ponudnike, nismo pa se toliko ukvarjali s tem, kaj si ljudje mislijo, torej, ali dejansko obstaja potencial za takšen park v Sloveniji. Pri takšni raziskavi bi bilo tudi zelo težko razložiti in predstaviti ljudem nekaj, kar pri nas dejansko še ni obstajalo. Poleg tega si nismo želeli »kontaminirati« naše ideje, ker bi bili preveč razočarani, če bi se izkazalo, da Ljubljana oziroma Slovenija takšnega parka ne potrebuje ali pa, da bi bil njegov potencial premajhen glede na vložena sredstva. Nismo hoteli verjeti nikomur drugemu kot samemu sebi; želja je bila preprosto prevelika.

Že od samega začetka smo verjeli v idejo, vedeli pa smo, da je pogoj za uspeh res dober park. Zato smo obiskali kar nekaj parkov v Evropi, ugotovili njihove pomanjkljivosti in jih seveda poskušali izboljšati. To pa pomeni, da smo se osredotočili na varnost oziroma preventivo, torej na kakovostno opremo, izurjene animatorje, ustrezen proces registracije, ogled varnostnega videa, ogrevanje in ustrezno animacijo v parku, poleg tega pa smo se usmerili na dodatno vsebino in programe, uporabniško izkušnjo in digitalizacijo procesov.

Glede na to, da smo imeli zelo ambiciozne cilje in smo začeli graditi park, ki ga glede na velikost gradijo tudi v večmilijonskih mestih, smo se morali zato še dodatno potruditi.

Trampolin park ste zgradili precej hitro, pri tem pa sodelovali s kakovostnimi dobavitelji, kot je proizvajalec trampolinov Eurotramp iz Nemčije. Kako ste prišli do njih? Ali so trampoline, ki jih imate v parku, izdelali po vaših navodilih ali pa so oni vam svetovali glede opreme?

Celoten objekt skupaj z opremo je bil zgrajen v rekordnem času šestih mesecev; junija smo ga začeli postavljati, decembra pa je bil že zgrajen, opremljen in pripravljen na odprtje. Med tem smo preverili kar nekaj dobaviteljev opreme. Načeloma je proces nakupa trampolin parkov dokaj preprost. Investitorji oziroma operaterji, kot jim pravimo, pridejo do proizvajalcev z načrti prostora, ki ga imajo na razpolago, in določijo razpoložljivi proračun, nato pa se prepustijo predlogom. Pri tem se bolj ukvarjajo s končno ceno in čim večjo kapaciteto glede na kvadraturo prostora. Večja kot je kapaciteta, večja je možnost zaslužka, a pri tem ne smete zanemariti uporabniške izkušnje in varnosti. Zato smo pri nas glede kapacitete precej skromni; ta je namreč v nekaterih parkih v Evropi na enaki kvadraturi, kot jo imamo mi, torej 2.100 kvadratnih metrov skakalnih površin, tudi za polovico večja, toda mi prav zaradi uporabniške izkušnje in varnosti nismo želeli iti tako daleč.

V našem primeru pa je bilo precej drugače, tudi zaradi znanja, ki so ga z nami delili člani akrobatske skupine Dunking Devils, s katerimi smo se srečali v času razvoja parka. Zelo skrbno smo preučili vsak kvadratni meter parka, optimalno razporedili atrakcije in potem z načrti hodili do proizvajalcev, ki so nas zgolj začudeno poslušali. Največja posebnost je bil naš PRO del parka, česar nismo zasledili pri nobenem drugem parku v Evropi. Profesionalni del parka naj bi bil namreč namenjen treningom akrobatike, trampolinanja in gimnastike, torej bi šlo za prostor, ki bi ponujal profesionalne pogoje za trening. Gledano s komercialnega vidika smo si s tem močno znižali kapaciteto parka, vendar smo bili prepričani, da je lahko takšen prostor zgolj dodana vrednost parka in da na ta način navdušimo mlade in starejše, da se naučijo svoje prve salte, hoje po zidu ali akrobacij, ki razvijajo gibalni spomin in so absolutna osnova za vsako športno aktivnost.

Pri iskanju ustreznega proizvajalca smo tako naleteli na družinsko podjetje iz Nemčije, kjer se je ustanovitelj podjetja že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odločil, da bo pač izdeloval najboljše trampoline na svetu. In prav ta cilj je podjetje pripeljal do tega, da so bili prvi, ki so izdelali trampoline za olimpijske igre v Sydneyju leta 2000, ko je bilo trampolinanje tudi prvič predstavljeno kot olimpijska disciplina. Od takrat naprej so vseskozi uradni opremljevalec olimpijskih iger, pred nekaj leti pa so se odločili, da svojo proizvodnjo profesionalnih trampolinov razširijo tudi v komercialne različice.

Ko smo obiskali njihovo proizvodnjo v Nemčiji, smo bili prepričani, da so prava izbira in smo kljub višji ceni izbrali Eurotramp kot uradnega opremljevalca parka. Poleg tega smo z njihovimi arhiteti našli dodatne optimalne rešitve za naš park in na osnovi naših sklic prilagodili nekatere njihove rešitve.

Ali zdaj, po štirih letih, že lahko trdite, da ste prispevali k popularizaciji tega športa v Sloveniji?

Vsekakor. Letos imamo na naši akademiji vpisanih že 400 otrok, ki jih učimo prav omenjenih disciplin, ki so osnova za koordinacijo in ravnotežje, potrebnih pri drugih športih. Čeprav je bil trampolin park zasnovan kot komercialni projekt, pa smo si želeli iz njega narediti nekaj več. Želeli smo popularizirati akrobatiko, gimnastiko in trampolinanje; želeli smo aktivirati mlade, da aktivno preživljajo svoj prosti čas in pri nas spletejo socialne vezi. Hoteli smo zasnovati prostor, kamor bi se radi vračali, pa ne samo s starši, ampak tudi s prijatelji, s katerimi bi se tu družili. Tudi z vidika blagovne znamke in vrednot, ki smo jih gradili okrog nje, smo dali precej poudarka aktivnemu druženju in preživljanju prostega časa ter zabavi.

Sami imate dolgoletne izkušnje s produktnim marketingom in razvojem blagovnih znamk, saj ste bili še v okviru tedanjega Si.mobila, današnjega A1, odgovorni za segment mladih in s tem blagovne znamke za mlade Orto. Kako vam je izkušnja z Ortom koristila pri razvoju blagovne znamke WOOP?

Ta izkušnja mi je zelo močno koristila. Kot vodja segmenta za mlade sem dobro spoznal, kako in na kakšen način komunicirati z mladimi, kako oblikovati ponudbo, kako izstopati, predvsem, pa kako pomembna je blagovna znamka in zgodba, ki jo ustvarja. Čeprav sem se večinoma ukvarjal s produktnim delom, ki sicer bolj vpliva na racionalni del odločitve, pa brez neracionalnih dejavnikov, ki jih predstavlja blagovna znamka, preprosto ne gre. Kot del produktnega marketinga smo se ukvarjali s ponudbo, ceno in količinami minut ter prenosom podatkov, še vedno pa je bilo to treba predstaviti na način, ki je mladim blizu. Morali smo biti drugačni, drzni in zelo spretni pri komunikaciji. Ko se racionalni dejavniki združijo z neracionalnimi, kot so že sama blagovna znamka, percepcija ali občutki, ki jih doživljaš pri blagovni znamki, je to lahko formula za uspeh. Če tega sožitja med različnimi dejavniki ni, bo blagovna znamka težko preživela. Ponudba je lahko še tako privlačna, ampak če v ozadju ni čustvenih razlogov, lahko vse skupaj zelo hitro zvodeni. Vse to sem spoznal in se naučil v svojih dvanajstih letih pri Si.mobilu, predvsem pa pri oblikovanju ponudbe za mlade pod blagovno znamko Orto.

razorsek2

Kako zavestno pa ste razvijali blagovno znamko WOOP, ko ste postavljali prvi trampolin park v Sloveniji? Ste imeli natančno razdelano strategijo in koncept znamčenja? Kako ste prišli do imena in celostne grafične podobe?

Ne morem reči, da smo imeli jasno izdelano strategijo, saj so se stvari odvijale tako hitro, da preprosto ni bilo časa razmisliti o vsem. Šli smo korak za korakom. Jasno je bilo, da gre za dolgoročni projekt z ogromno naložbo in da nam lahko pri tem dobro izdelana blagovna znamka zelo pomaga. Blagovna znamka je namreč dolgoročni odnos, ki ga gradiš s stranko. Blagovna znamka je odraz lastnih vrednost, zato je zelo pomembno, da to že na samem začetku zelo skrbno določiš in v nadaljevanju neguješ in razvijaš, predvsem pa da to deliš s svojimi zaposlenimi, ki so prvi in najpomembnejši ambasadorji tvoje blagovne znamke.

Že od vsega začetka smo močno verjeli v projekt in zavedali smo se, da bo tako zanimiv, da ga bodo opazili tako otroci kot tudi starši. Na podlagi tega, kar smo videli v tujini, smo bili prepričani, da lahko projekt popeljemo na še višjo raven, ga naredimo drugačnega in boljšega. Izziv pa je bil, kako predstaviti veličino tega projekta, kako razložiti dimenzijo prostora, aktivnosti, ki se bodo dogajale, še pred samim začetkom in s tem ustvariti zelo močen motiv za obisk. Po drugi strani smo vedeli, da moramo parku nadeti konkretno ime in iz tega razviti močno blagovno znamko oziroma zgraditi skupnost okoli nje, hkrati pa ustvariti našo lastno identiteto in oblikovati naše vrednote.

Pri izbiri imena smo sodelovali s takratno agencijo BPCS (njeni partnerji so danes del agencije Herman & partnerji, op. p.) in resnično smo imeli veliko srečo, da smo prišli do čudovitega imena, ki je v Sloveniji danes sinonim za zabavo. WOOP! kot beseda namreč izraža veselje, navdušenje in srečo.

Pri celostni grafični podobi pa se je malce zapletlo. Agencija nam je sicer podala kar nekaj predlogov, ampak nam ni nobeden od njih padel v oči. Različne logotipe smo dali v presojo tudi našim prijateljem in znancem, a se je le izkazalo, da je toliko kot je različnih predlogov, tudi različnih mnenj. Bili smo že precej obupani in se na koncu odločili, da se po pomoč zatečemo k oblikovalcem na spletni platformi 99designs.com. Kupili smo nek paket, v okviru katerega smo dobili še na desetine drugih predlogov in bili še bolj zmedeni (smeh). Oblikovalce smo sicer »zbrifirali«, da hočemo zelo živahne in močne barve; delali smo cele študije, kaj pomenijo posamezne barve in zdelo se nam je, da bi nam razpon barv na lestvici CMYK nudil največ možnosti. No, nazadnje nam je eden od oblikovalcev s platforme 99designs vendarle zasnoval logotip, kot ga vidite danes, z nekaj malimi popravki, ki smo si jih želeli.

Kot ste že povedali, so vaši začetki neločljivo povezani z akrobatsko skupino Dunking Devils, ki v WOOP!-u, na profesionalnem delu, še vedno trenira. Kako je vaše sodelovanje vplivalo na zavedanje o blagovni znamki WOOP?

Lahko rečem, da smo se ob pravem času na pravem mestu srečali pravi ljudje. Na eni strani so bili Dunking Devils, svetovno znana akrobatska skupina, z izdelanimi nastopi, dobro prepoznavnostjo in vrhunsko vsebino, s katero so polnili družbena omrežja, hkrati pa iskali nov prostor za treninge in nadgradnjo svojih akrobatskih znanj in vzgajanje naslednjih generacij Dunking Devilsov. Na drugi strani pa je bila ekipa WOOP!-a z noro idejo o novem in največjem trampolin parku ne samo v Sloveniji, temveč daleč naokoli.

Povezava je bila organska in logična, zato smo stopili skupaj, združili svoje izkušnje in znanje ter se skupaj lotili projekta tako tehnično kot tudi marketinško. Po eni strani smo s pomočjo njihovih izkušenj dodelali sam trampolinski prostor z optimalno razporeditvijo trampolinov in atrakcij ter opredelili profesionalni del z vsebino, ki bi se dogajala v njem, po drugi pa smo sodelovali pri marketinških aktivnostih pod naslovom »Dunking Devilsi gradijo svoj novi dom«, pri čemer so glavne »face« ekipe sodelovale kot ambasadorji in promotorji nastajajočega projekta.

Sčasoma pa je WOOP! sam začel prevzemati to komunikacijsko vlogo, medtem ko so Dunking Devilsi ostali z nami kot ambasador naše blagovne znamke in kot atrakcija v vsakem pogledu – ko prideš k nam na kavo, si lahko ogledaš njihove treninge. Lahko bi torej povzel, da smo drug drugemu gradili prepoznavnost.

Kakšna je danes, po štirih letih, percepcija blagovne znamke WOOP! med vašimi obiskovalci?

Prepričan sem, da WOOP! pri naših obiskovalcih zbuja pozitivne občutke, da ga povezujejo z zabavo, druženjem, smehom, energijo, adrenalinom. Zato je naša odgovornost še toliko večja, da z odpiranjem novih enot te občutke zgolj poglabljamo in ne spreminjamo.

Ko ravno omenjate nove enote: v Ljubljani se torej niste ustavili le pri trampolin parku, saj ste v BTC Cityju najprej, februarja lani, popolnoma prenovili karting center v bližini Decathlona, ki se zdaj imenuje WOOP! Karting, potem pa letos februarja odprli še prenovljeno Areno. Vse to v času najostrejših ukrepov proti širjenju covida-19, kar je bila zagotovo zelo drzna poteza. Zakaj ste se prav v tem času podali v to podjetniško zgodbo?

WOOP! Karting je bil dejansko naša prva vstopna točka na področje BTC-ja. Čeprav smo ga odprli 15. februarja 2020 in ga po enem mesecu že zaprli zaradi razglašene epidemije, smo vedeli, da smo na pravi poti. Prenovljeni karting je predstavljal novo dimenzijo kartinga, na prvi večnivojski progi v Sloveniji. Svetlobni efekti, razgledna ploščad in popolnoma novi gokarti, katerih hitrosti se prilagajajo starosti in spretnosti voznikov, so prepričali naše obstoječe obiskovalce kot tudi popolnoma nove segmente obiskovalcev, ki jih do takrat še nismo nagovarjali.

Poleg tega je BTC v nas prepoznal strateškega partnerja, ki lahko s svojo vsebino pomembno vpliva na obisk celotnega območja BTC. Tudi zato smo dobili dodatno priložnost, da na območju nekdanje Arene prevzamemo dodaten prostor in ga opremimo z novimi atrakcijami.

Glede na situacijo je bila seveda ideja o novem, največjem zabaviščnem parku do zdaj »nora«. Še posebej, ker smo bili v času strogih ukrepov, naša panoga pa je bila med vsemi najbolj na udaru. Ne samo zaradi veljavnih omejitev in pričakovanja drugega vala, temveč splošnega vzdušja med potencialnimi obiskovalci, ki so v času prvega vala spremenili svoje navade druženja in preživljanja prostega časa v zaprtih prostorih.

Smo pa kljub temu močno verjeli v to, da se bo epidemija enkrat končala in ko se bo to zgodilo, smo želeli biti pripravljeni. Poleg tega pa vedno obstaja bojazen, da če to ne narediš ti, bo to naredil nekdo drug. Pogumno smo se lotili projekta in v slabih treh mesecih v celoti prenovili obstoječi objekt s popolnoma novo opremo oziroma atrakcijami. Danes je v WOOP! Areni tako na voljo osemnajst linij interaktivnega bovlinga, dve laser tag areni, deset sob pobega nove generacije in dva poligona z igrami navidezne resničnosti.

Za vaš trampolin park zagotovo ve večina Ljubljančanov z otroki, saj si marsikdo ne predstavlja več rojstnodnevne zabave brez obiska WOOP!-a, medtem ko boste morali zavedanje o obstoju WOOP! Kartinga in WOOP! Arene verjetno še vzpostaviti. Ali pa ju obiskovalci že povezujejo z WOOP!-om?

Eden od največjih izzivov, s katerim smo se morali spopasti ob odpiranju novih lokacij, je prevladujoče dojemanje, da je WOOP! znamka, ki je namenjena otrokom in mladim. V trampolin park smo se zelo trudili pritegniti različne ciljne skupine ljudi, a ne glede na to, kar smo počeli in še počnemo, so naši prevladujoči obiskovalci stari od tri do trinajst let. Ko postanejo najstniki, dijaki in študenti, zanimanje za trampolinanje pri njih upade, saj začnejo drugače preživljati svoj prosti čas. Okrog 30. leta se začnejo vračati kot starši, ki skačejo s svojimi otroki, imamo pa tudi posameznike, ki so že po naravi bolj športni od drugih in so športno aktivno tudi pri svojih 60. letih. Obiskujejo nas tudi člani gimnastičnih društev, na primer Sokola, gospodje v zrelih letih, ki obračajo salte in se zabavajo na trampolinih. Zdaj pa smo morali blagovno znamko WOOP! preslikati še na druge lokacije, kjer si želimo nagovarjati še širšo javnost. Ko smo odpirali karting, smo morali ljudem razložiti, da to ni samo karting za otroke, ampak da gokarte lahko vozijo tudi najhitrejši vozniki oziroma profesionalci. Imeli smo že vzpostavljeno prednost prepoznavne blagovne znamke, zato smo lahko zelo hitro vzpostavili zavedanje o novi atrakciji oziroma lokaciji. Tisti, ki so že prej uživali v trampolin parku, so si želeli preizkusiti tudi novo doživetje WOOP!, morali pa smo prepričati tudi druge, ki ob misli na WOOP! samodejno pomislijo, da je tudi karting namenjen otrokom oziroma mlajši generaciji. Tako da smo morali poiskati prave vsebine in komunikacijski pristop, kako nagovoriti te ljudi. To smo najlažje naredili s pomočjo ambasadorjev in tako smo še pred odprtjem kartinga k sodelovanju povabili Domna Jerančiča, ki je postal tudi vodja kartinga, nato pa še Katjo Pivk, državno prvakinjo v kartingu, in še nekaj posameznikov, ki so navdušeni kartisti. Na ta način smo v njihovih skupnostih gradili zavedanje, da gre za »zaresen« karting, s katerim se lahko ukvarjajo vsi.

razorsek3

Vaša ambicija je že od vsega začetka, da bi se širili tudi zunaj slovenskih meja; menda ste se želeli podati predvsem na Hrvaško in v Srbijo. V kolikšni meri vam je to do zdaj že uspelo?

Ko smo decembra 2017, v najbolj zaželenem obdobju leta, odprli trampolin park in naleteli na izjemno topel sprejem, so se naše ambicije zelo povečale, zato smo zelo hitro začeli razmišljati o franšiznem modelu. Zdelo se nam je namreč, da nam je uspelo in da bi lahko ta model uspešno prenesli tudi na druge trge. Tako smo začeli pripravljati ustrezno franšizno dokumentacijo, da bi se lahko pripravili na trženje trampolin parka WOOP! v obliki franšiznega modela. Toda realnost je bila malce drugačna, kot smo si jo naslikali. Park smo torej odprli decembra, ko je skoraj pokal po šivih, toda do aprila, maja, ko se je začelo lepo vreme, je bil kar naenkrat napol prazen. Šele takrat smo spoznali, da ne bo šlo tako preprosto in da bomo morali izpopolnjevati ponudbo in vsebine, če bomo hoteli uravnavati sezonska nihanja. Takrat smo doživeli »reality check«, ki je bil za nas kar velik udarec, saj smo se zavedli, da nismo naredili vsega tako, kot bi morali. Zato smo morali več pozornosti nameniti  organizaciji rojstnih dni in zasnovati počitniški program, uvedli smo WOOP! Akademijo, izboljšali trženje športnih dni, pripravili vsebine za poslovne uporabnike, skratka, napolniti smo morali prazne termine z dodatnimi vsebinami. Temu smo se morali precej posvečati, če smo hoteli park povzdigniti na višjo raven. Zaradi tega se je trženje franšiznega modela nekoliko zamaknilo, a smo bili dokaj blizu temu, da bi svojo prvo enoto odprli na Hrvaškem. Ta izziv bi bili sicer pripravljeni sprejeti kjer koli v Evropi, ampak se nam je zdel Zagreb najboljša izbira, saj trampolin parka tam še niso imeli. Poleg tega gre za milijonsko mesto in ker je zelo blizu, bi franšizojemalcu lažje nudili podporo, seveda pa bi bil dragocen tudi sam proces učenja, ki bi ga potrebovali pri naši prvi enoti v tujini. Tam smo tudi našli potencialnega kandidata, franšizojemalca, ki bi lahko v  nakupovalnem središču odprl WOOP! A medtem ko smo se pogovarjali s potencialnimi najemniki franšize, se je pojavila priložnost, da prevzamemo karting v ljubljanskem BTC-ju. Čeprav smo imeli izkušnje samo s svetom trampolinov in nismo razmišljali o drugih aktivnostih, pa smo vseeno pogledali malce širše in se odločili, da razširimo svoje področje delovanja še z drugimi zabavnimi aktivnostmi. Pri tem je bilo odločilnega pomena tudi to, da smo navezali stike s slovenskim podjetjem Ensol 360, največjim proizvajalcem karting stez na svetu. Tudi zanje je bil projekt večnivojske karting proge prvi, ki so ga izvedli v Sloveniji. Ker smo se tako intenzivno predali naprej prenovi kartinga in nato še Arene kot tudi zaradi epidemičnih razmer je trženje franšiznega modela na Hrvaškem zastalo, a se tej ideji seveda še nismo odpovedali.

Kako je sicer epidemija covida-19 vplivala na vaše poslovanje, saj ste morali zapreti vse svoje lokacije?

Od 15. marca 2020 do danes smo bili zaprti že trikrat. Vse skupaj je trajalo šest mesecev in pol, pri čemer so bili lokali zaprti še malce dlje. To seveda pomeni znaten izpad prihodka in kopico drugih izzivov, predvsem z zaposlenimi oziroma ekipami na posameznih lokacijah. Poleg tega smo se soočali z dodatnimi stroški, povezanimi z ustreznim obveščanjem, razkuževanjem in na sploh zagotavljanjem varnega okolja za naše obiskovalce.

Zapiranje enot je lažji del, ponovno odpiranje pa je bistveno večji zalogaj. Na eni strani je potrebno zagotoviti ustrezno količino kadra, ki je primerno usposobljen in izobražen, kar seveda zahteva svoj čas, saj sledimo visokim standardom uporabniške izkušnje. Po drugi strani je potrebno bistveno več vložiti v marketinške aktivnosti in ponovno aktivacijo obiskovalcev. Že med samim zaprtjem pa morate vzdrževati stalno prisotnost in stik s strankami. Če se ta komunikacija prekine, je toliko težje začeti ponovno od začetka.

Maja 2020, ko se je začelo vse odpirati, je bil problem v tem, da so bili ljudje še vedno zelo zadržani. Prvič v življenju se jim je zgodilo, da so morali ostati zaprti med štirimi stenami in tudi njihove navade so se precej spremenile, pa tudi zaradi lepšega vremena so se odločili, da bodo prosti čas raje preživljali zunaj in v krogu najbližjih. Zato sprva nismo bili najbolj naklonjeni ideji, da bi prevzeli še Areno in si s tem nakopali še tretji problem, saj smo se morali v času epidemije ubadati že z dvema, torej z zaprtim trampolin parkom in kartingom. A smo se nazadnje odločili tudi za to, o čemer sem že govoril, a naj pri tem samo dodam, da je šlo za velik logistični zlogaj. Pri gradnji naše največje enote WOOP! smo imeli dobavitelje z vseh koncev sveta. Bovling steze so potovale z ladjo iz Amerike, montirali so jih Poljaki, laser tag areni so izdelovali Mehičani, sobe pobega so delali Grki ... Skratka, vse te ljudi spraviti na kup v Sloveniji in projekt dokončati od avgusta do oktobra, saj smo Areno hoteli odpreti pred krompirjevimi počitnicami, se je zdelo misija nemogoče. Toda na koncu nam je vendarle uspelo, oktobra smo bili pripravljeni, žal pa se svečana otvoritev ni zgodila.

Ste izgubo iz tega obdobja v zadnjih mesecih že nadoknadili ali pa bo trajalo dlje časa, da jo boste lahko nadomestili?

Izgubljenih prihodkov na žalost nikakor ne bomo mogli nadomestiti. Drugi val, ki je predstavljal popolno zaprtje od 15. oktobra 2020 do 15. februarja 2021, za nas predstavlja glavno sezono. Poleg tega je promet močno upadel že mesec pred tem in trajalo je več kot dva meseca po odprtju, da so se ljudje zopet dovolj sprostili in nas obiskali. Poleg tega so bili dodatni operativni stroški in marketinški vložki bistveno višji, kot bi bili običajno. Potrebno pa je upoštevati še dejstvo, da bi tudi novo Areno odpirali že v oktobru 2020, pa je samevala vse do februarja. Delno so nam sicer pomagali turistični boni oziroma bon21, vendar tako velike izgube kljub vedno bolj strogim ukrepom nikakor ne bomo mogli nadoknaditi.

Kot omenjate, je eden od izzivov, s katerimi se soočate, tudi pomanjkanje ustreznega kadra. Kako rešujete to problematiko? Koliko imate sicer zaposlenih?

V naši osnovni ekipi imamo nekaj čez dvajset redno zaposlenih, potem pa še številne študente, tako da imamo na vseh treh lokacijah ekipo skoraj stotih ljudi, od trenerjev in animatorjev do pomoči v gostinstvu. Če bi moral oceniti, bi rekel, da je naša povprečna starost krepko pod 30 let (smeh).

Naša dejavnost je kompleksna, saj se večina prometa zgodi popoldne in zvečer ter za vikende in praznike. Redno zaposlenim je zato težko zagotoviti običajen urnik, čeprav smo tistim, ki so z nami že dlje časa in imajo družine, omogočili običajno dvoizmensko delo. Naša blagovna znamka je zato v veliki meri odvisna tudi od študentov. Te izobražujemo, nadgrajujemo njihovo znanje in spodbujamo pri različnih vlogah, ki jih opravljajo. Kljub všečni blagovni znamki in dobremu marketingu je namreč vse zaman, če vas ob prihodu ne pričaka nasmejan obraz, ki vas prijazno pozdravi, vam zna predstaviti ponudbo in pravilno usmeriti ter se vam ob odhodu zahvaliti za obisk. Takšne vrednote si želimo prenesti na naše osebje, kar pa je v današnjih časih zelo težko, saj je fluktuacija kadrov ob nenehnem zapiranju in odpiranju velika. Poleg tega opažamo generacijske razlike; današnjim mladim primanjkuje proaktivnosti, samoiniciativnosti, občutka za odgovornost in empatije. Socialna interakcija je velik problem, saj se zdi, da človeka skorajda ne znajo več pogledati v oči, mu dejansko prisluhniti in se pogovarjati z njim, k čemur je zagotovo prispevala njihova stalna zazrtost v telefone. Po drugi strani pa danes mladi razpolagajo z nešteto talenti, so razgledani in ambiciozni in med njimi najdemo »zvezde«, ki si jih vsekakor želimo zadržati, delati z njimi in jim nuditi neprecenljive izkušnje ali za redno zaposlitev pri nas ali pa kot dobra osnova za zaposlitev drugje. Dejstvo pa je, da se moramo pri iskanju ustreznega kadra zdaj veliko bolj potruditi kot včasih.

razorsek4

Kot pravite, so se navade ljudi v zadnjem času, zaznamovanem s koronavirusom, precej spremenile. Na kakšen način jih poskušate privabiti nazaj k preživljanju prostega časa v vaših športno-zabaviščnih parkih?

Naj povem, da je bilo po zadnjem zaprtju države to veliko lažje kot po prvem. Ljudje so izjemno pogrešali druženje, stik z ljudmi. To smo opazili tudi pri podjetjih, kjer smo naleteli na zelo veliko povpraševanje, saj so za svoje ekipe želela organizirati teambuildinge ali druge oblike druženja in zabave. Delo od doma je pripeljalo do tega, da so zaposleni izgubili stik med seboj. Če so na začetku morda še dvomili v učinkovitost dela od doma, pa so delodajalci kmalu ugotovili, da so lahko zaposleni enako produktivni in hitri tudi če delajo od doma. Ko pa so se ljudje začeli vračati nazaj v pisarne, ni bilo več čutiti tiste pripadnosti, energije in timskega duha, zato so spoznali, da morajo ukrepati. Videokonferenca pač ne more nadomestiti osebnega stika. Še do pred štirinajstimi dnevi (pogovarjala sva se sredi novembra, op. p.) smo tako imeli vse lokacije polno zasedene.

Že od samega začetka se zavedate pomena marketinga in mu tudi v teh zaostrenih časih posvečate veliko pozornosti, saj morate ljudi stalno opominjati nase, da ne pozabijo, da lahko svoj prosti čas preživljajo tudi v vaših parkih. Katere marketinške aktivnosti pa se vam najbolj obrestujejo?

Marketinška plat je v našem primeru seveda zelo pomembna. Nagovarjamo namreč različne cilje skupine, z različnimi atrakcijami in z različnimi vsebinami. Zato poskušamo izvajati zelo ciljane marketinške aktivnosti. Pravijo, da polovico denarja, ki jo vložiš v marketing, vržeš stran, problem je samo v tem, da ne veš, katero polovico. No, mi si tega ne moremo privoščiti, zato si pač želimo čim več merljivih rezultatov. Tako večino naših marketinških aktivnosti izvajamo na spletu, čemur namenimo 90 odstotkov našega proračuna. Najbolj ciljno usmerjeno oglaševanje v tem trenutku predstavljajo družbena omrežja Facebook, Instagram, YouTube ter Google. Hkrati pa v zadnjem času intenzivno uporabljamo tudi e-poštno avtomatizacijo, ki se je izkazala za odlično komunikacijsko orodje.

Poleg klasičnih prodajnih in vsebinskih akcij, ki jih želimo predstaviti na zabaven in kreativen način, pa so tukaj še dodatne aktivnosti, vezane na grajenje blagovne znamke, kot je npr. WOOP! odbito na Ljubljanici, prva indoor dirka z droni v WOOP! Kartingu ali pa WOOP!atlon, ki smo ga izvedli s tekmovalci Exatlona, in podobno.

Že omenjeni Dunking Devilsi za lastno promocijo zelo uspešno uporabljajo platformo TikTok. Tudi sami izkoriščate njegov vpliv pri mlajši ciljni skupini, na primer s t. i. WOOP' TikTok Friday's, ko z znanimi TikTokerji snemate videovsebine. Za kako učinkovitega se je izkazal ta kanal?

TikTok je relativno nova platforma, ki jo sicer v največji meri uporabljajo mladi, še zdaleč pa ni namenjena samo njim. Je pač zabavna platforma z izrednim angažiranjem gledalcev, ki sledi trendom, jih posvoji in reciklira v najrazličnejših oblikah. Je aktualna in vedno zanimiva. Glede na našo prisotnost na družbenih omrežjih in ciljne skupine, ki jih nagovarjamo, je to seveda nekaj, kar je pač nujno potrebno obvladati.

Težko konkretno ocenim, ali se nam to obrestuje ali ne, saj na TikToku še ne izvajamo ciljanih, prodajnih kampanj. Lahko pa rečem, da glede na odziv služi svojemu namenu.

S petkovimi TikTokovimi večeri sicer šele začenjamo. V tem primeru bomo platformo izkoristili kot dogodek v družbi zvezd TikToka, ki bodo skupaj z mladimi ustvarjale vsebine, hkrati pa jim na odgovoren in zabaven način predstavile, kako ga lahko uporabljajo in jim s tem pomagale pri nečem, kar jih veseli. Ker sta varnost in odgovornost med našimi ključnimi vrednotami, se nam zdi pomembno, da mladi tudi vsebine za družbena omrežja ustvarjajo v varnem in zdravem okolju.

Ali vse omenjene komunikacijske aktivnosti izvajate sami ali v sodelovanju s katerimi zunanjimi izvajalci?

Zunanjo agencijo imamo edino za spletni medijski zakup, medtem ko vse preostale aktivnosti in vsebine pripravljamo sami. Našo marketinško ekipo sestavlja vodja marketinga s produktno vodjo, grafičnim oblikovalcem, osebo, ki skrbi za družbena omrežja, ter dvema snemalcema – študentoma, ki  glede na različne kampanje pripravita vsebino. Pri našem delu spoznamo resnično veliko mladih ljudi, ki se ponašajo s številnimi talenti in imajo zanimive hobije, kar lahko vse uporabijo tudi pri svojem delu. Na primer omenjena dirka z droni je nastala po zamisli našega študenta, ki je imel veliko željo, da bi organiziral takšen turnir in ko je dobil to priložnost, jo je tudi izvedel. Imeli smo tudi animatorja, ki je vsake toliko časa na družbenih omrežjih objavil kakšno fotografijo iz parka, danes pa je odgovoren za vse objave na naših družbenih omrežjih. Naše talente poskušamo torej uporabiti tudi na drugih področjih, jim ponuditi dodatne možnosti in jih popeljati na novo raven v njihovi karieri.

Dotakniva se še vaših načrtov v bližnji prihodnosti. Omenili ste že, da se nameravate širiti v tujino; kaj pa Slovenija? Bi se vam še kakšno slovensko mesto poleg Ljubljane zdelo primerno za vzpostavitev trampolin parka?

Ljubljana je z ogromnim trampolin parkom dobila vseslovensko atrakcijo. Kot takšna je pritegnila obiskovalce z vseh koncev Slovenije, pa tudi veliko gostov iz Hrvaške, predvsem Zagreba in Istre, ter Italije, največ iz Trsta in Furlanije, pa tudi avstrijske Koroške. Neverjeno veliko imamo tudi obiskovalcev iz severovzhodne Slovenije, torej celo iz najbolj oddaljenih kotičkov Slovenije. To so sicer občasni obiskovalci, ki nas obiščejo morda enkrat ali dvakrat na leto.

Razmišljamo o odpiranju manjših enot WOOP! po Sloveniji, ki bi delovali kot sateliti večjega WOOP!-a in kjer bi v lokalnem okolju ponujali najrazličnejše oblike zabave. To so lahko manjši trampolin park, karting, sobe pobega ali nekaj povsem novega. To bi bili tudi svojevrstni komunikacijski kanali, saj če nekoga pridobimo na primer v Mariboru, je večja verjetnost, da bo obiskal tudi WOOP! v Ljubljani.

V naslednjem letu bomo v Ljubljani širili našo obstoječo karting  stezo oziroma WOOP! Karting. Obstoječi progi bomo dodali novo in ju združili v »super track«, kar pomeni, da bo proga bistveno daljša in še hitrejša. Prav tako imamo še nekaj dodatnih načrtov, ki pa naj za zdaj ostanejo še skrivnost. Vsekakor pa se nam obeta popolnoma nova atrakcija, ki je v Sloveniji še ne poznamo. Zaupam pa vam že lahko, da bomo našo naslednjo enoto odprli v Murski Soboti. Tudi tu je BTC naš strateški partner, tako da bomo WOOP! odprli v njihovem murskosoboškem nakupovalnem središču in bo pisan na kožo ne le lokalnemu prebivalstvu, temveč širši regiji.

Kaj pa tujina, kateri sva sicer že namenila nekaj besed?

Ugotovili smo, da z odpiranjem novih enot oziroma dodajanjem novih atrakcij tudi naše znanje raste in dobiva širino, ki je prej nismo imeli. Ker je bolje biti prvi na vasi kot pa zadnji v mestu, smo se odločili, da bomo naredili vse, kar lahko, najprej v Sloveniji. Ko bomo imeli še več znanja in izkušenj, se bomo lahko še bolj samozavestno lotili projektov v tujini, kjer bomo lahko poslovnim partnerjem ponudili cel spekter ali kombinacije atrakcij. Na ta način bomo lahko vsekakor lažje »prodajali« našo zgodbo tudi zunaj slovenskih meja.

In za konec: po čem bi si želeli, da ljudje poznajo blagovno znamko WOOP? Kakšne asociacije želite, da bi jih vzbujala v njih?

WOOP! je vzklik sreče. Je katapult, ki te vrže iz rutine. Je trenutek, ki te napolni z energijo, adrenalinom, svobodo. Je druženje, je zabava, je najlepši trenutek, ki ga lahko preživiš s punco ali fantom, z družino, prijatelji, sodelavci. 

razorsek5

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2021, #486. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

493-494

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

answear
17. 08. 2022

Modna spletna trgovina Answear je od junija na voljo tudi v Sloveniji.

Zavedamo se, da dandanes biti le spletna modna platforma, ki ponuja nakup modnih artiklov, ni dovolj. Želimo biti več kot to. Prav tako se ne imamo…

almas
13. 08. 2022

Eden od večjih izzivov, s katerimi se je Svetlana Almaš, direktorica marketinga in…

»Pogosto ljudje na korporacije gledajo kot na dinozavre, okostenele strukture, ki le počasi sledijo spremembam, a realnost je, vsaj pri nas, zelo…

zadravec
12. 08. 2022

Poslovni svetovalec Domen Zadravec nam je v intervjuju za MM zaupal, kako je sodelovati z…

Pri vsakem hitro rastočem, uspešnem podjetju gre za enkratno kombinacijo dejavnikov, kot so znanje, inovativnost, strast, vizionarstvo, podjetnost in…

Naši avtorji