»Krize so zame najbolj razburljiv del komuniciranja«

Na dogodku je nagovorila nepredvidljivost v odnosih z javnostmi, upravljanje s kriznimi situacijami in predvsem, kako se lahko komunikatorji na to čim bolje pripravijo. »Če je kdaj obstajala dilema glede vloge komuniciranja v poslovanju podjetja, sem prepričana, da je zadnjih deset let odpravilo vse dvome. Strateško komuniciranje je del izvršne ekipe; je vezivno tkivo uspešnega poslovanja,« poudarja.

Moja prva in največja ljubezen je bila psihologija, a sem se odločila za pravo, ker sem bila prepričana, da nudi širši nabor možnosti za kariero. Nekaj časa me je izjemno privlačilo tožilstvo, a sem to idejo na srečo hitro opustila. Sledilo je deset let v novinarstvu, na televiziji in pri Politikinem zabavniku, za katerega sem prepričana, da ga poznajo tudi določene generacije v Sloveniji. Po tem me je pritegnilo delo v odnosih z javnostmi, kar je pogosta karierna pot v naši panogi. Psihologija pa je vseeno ostala moja velika ljubezen in tako še naprej poleg knjig o komuniciranju največ berem literaturo s področja psihologije.

Ne vidim posebnih razlik v razvoju naše stroke v Srbiji, regiji in zahodnih državah, ker je svet postal »globalna vas«. Agencija, ki jo vodim, Olaf&McAteer, je ekskluzivni zastopnik mreže Ketchum za Srbijo, zaradi česar imamo dober vpogled v razvoj storitev in vse izzive, s katerimi se soočajo naši kolegi. Ko ste del mreže, imate priložnost sodelovati v velikih in srednje velikih ekipah, v regionalnih in tudi širše. Nekatere ekipe vodimo mi iz Beograda, medtem ko je v drugih razpored drugačen – vse je odvisno od tega, kje ima stranka sedež. Lani smo s kolegi iz zagrebškega Dialoga vzpostavili regionalno komunikacijsko stičišče Central Point Adria, ki je namenjeno prav strankam z močno prisotnostjo v regiji.

Krize so zame najbolj razburljiv del komuniciranja! Predstavljajo namreč presečišče mnogih pristopov: vodenja, psihologije, komunikacije, poglobljenega razumevanja družbe, posla ... Obvladovanje krize od vas zahteva oziroma, če se bolje izrazim, vas motivira, da se nenehno učite, da sledite novim primerom, odkrivate rešitve ... Vse to je zame izjemno navdihujoče, saj pritegne na več ravneh. Krize so tudi situacije, v katerih so stranke najbolj ranljive, tako da ni presenetljivo, da se v njih ustvarja močna vez med svetovalcem in stranko. Ko sem se kot mlada svetovalka prvič soočila s krizno situacijo, ki so jo upravljali moji izkušenejši sodelavci, sem vedela, da me bo to posrkalo. In res me je.

Ta del predavanja je na nek način moj osebni »obračun« s trditvijo, ki jo pogosto slišim, a na srečo ne od naših strank: »Kaj pa lahko naredimo?«, »Se zgodi.«, »Gremo naprej.« ... Veliko večino kriz je povsem mogoče predvideti, nekatere je mogoče tudi preprečiti. Če se tega zavedamo, je jasno, da je na krizo treba biti pripravljen, in da je to edini odgovoren odnos, ki ga lahko imajo korporacije. Pomemben del ukvarjanja s krizami je tudi postopek učenja. Krize se ne zaključijo, ko se tako odločimo. Takrat je čas za izjemno pomemben proces, za analizo minule krize, ko iz vsega potegnemo zaključke, ko popravimo vse, kar je treba. Iz izkušenj vam lahko zatrdim, da je prav pripravljenost na iskreno in dokončno analizo minule krize ter sprejetje ukrepov za izboljšanje našega odziva v krizi ključna razlika med uspešnimi in neuspešnimi komunikatorji.

To je bila kriza, ki smo jo reševali pred nekaj leti, in je vsebovala elemente dobrega psihološkega trilerja. Zgodba se začne s tem, kako pristanem na beograjskem letališču, kjer me že pričakuje ekipa šestih ljudi različnih nacionalnosti. Vse se je odvijalo tako hitro, da smo za prvi presek situacije morali izkoristiti tudi čas med mojim pristankom in njihovimi vzleti. Šlo je za stranke, ki jih še nismo poznali in so zahtevale takojšen sestanek, a niso želele izdati, za kaj gre. Na tem sestanku so povedale celotno svojo zgodbo in to brez NDA-jev, brez kakršne koli »zaščite«. Natančno so se pozanimale in se odločile, da smo mi pravi – in potem jih nekako nismo mogli pustiti na cedilu. O tej sicer resni in »dragi« poslovni krizi ni nihče v javnosti izvedel niti besede, kar je bil tudi eden od ciljev. Še danes sem ponosna, kako sva s sodelavko Majo Stojanović vodili to krizno ekipo. Z velikim zadovoljstvom spremljamo to stranko, ki je resen igralec v svoji panogi na evropski ravni, ekipa, s katero smo takrat sodelovali, pa nama je zmeraj ostala v srcu. 

Največje krize, ki smo jih obvladovali, so bile pri strankah, ki so do nas prišle, ko so bili prvi znaki krize že očitni, njim pa je bilo jasno, da se iz tega ne bodo zmogle rešiti same. Ko govorimo o naših stalnih strankah, si takšnih situacij ni mogoče niti zamisliti, saj z njimi sodelujemo pri pripravah na krize, razvijamo priročnike za obvladovanje krize, če jih še nimajo, in vodimo delavnice za obvladovanje krize.

Članek lahko v celoti preberete v 502. številki Marketing magazina. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Vsebina je pripravljena v sodelovanju s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Več o Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi najdete na skoj.si.