Brez dobre interne komunikacije so same komplikacije
Za zdravje ljudi so najpomembnejši dobri odnosi. Ta ugotovitev ni golo govoričenje »na pamet«, potrjuje jo najdlje trajajoča – teče že vse od leta 1938 – raziskava o sreči, ki jo izvajajo na Harvardu.
Saša Gnezda
Ker na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino dne, je odgovor na vprašanje, kakšnih odnosov si želimo v tem okolju, logičen – dobrih, seveda. Večina ljudi, ki jih poznam, bi raje »požrlo« nekoliko manj evrov na račun dobrega vzdušja v kolektivu. Tu pa nam na vrata potrka tudi interna komunikacija.
Ko govorimo o slednji, imamo večkrat v mislih enostavno formulo: komunikacija je enako obveščanje. Pa ni. Cilj interne komunikacije ni le obveščanje o dogajanju v podjetju. Če nekaj izobesimo na oglasno desko, damo v interni časopis ali na intranet, smo sodelavce informirali, a naredili nismo prav nič več kot to. Sama beseda izvira iz lat. communicare – sporočiti, posvetovati se; kar je izpeljano iz lat. communis, skupen. Komunikacija v svojem bistvu pomeni delati tako, da je informacija, mnenje skupno … in da ta teče v obe smeri.
Za sodobne organizacije je razumevanje komunikacije, vzpostavljanje in negovanje zaupanja, temelječega na zasledovanju skupne vizije, transparentnosti in vključenosti deležnikov, eden od ključnih vzvodov uspeha. Za podjetja, v katerih zaposleni sodelujejo skozi formalne, pa tudi manj formalne oblike, lahko rečemo, da preprosto vedo več in so zato na trgu v boljšem položaju. Tudi v tem je skrivnost visoke stopnje prilagodljivosti, ki pomaga organizacijam pri odzivih na vplive iz okolja: dialog v podjetju hitro steče, v klimi zaupanja, kjer se ljudje poznajo in sodelujejo, kjer imajo koga vprašati, se nasloniti na zaupanja vredne informacije, je spodobnost reagiranja ali proaktivnosti višja. Ne gre zanemariti niti izsledkov slovenske raziskave med najboljšimi zaposlovalci Zlata nit, ki kažejo, da se organizacije, v katerih vladajo dobri, kakovostni odnosi, ponašajo z boljšimi poslovnimi rezultati: s skoraj devetkrat višjo dodano vrednostjo in dvakrat večjim dobičkom na zaposlenega.
Zato se je z interno komunikacijo v organizaciji vredno in treba ukvarjati, jo »zalivati« ali negovati, če hočete. Z njeno pomočjo zaposleni razumejo, kakšna je denimo strategija družbe, kakšni so cilji, vrednote, da so vsi na »isti ladji« in delajo v dobro vseh. S takšno, sistematično upravljano interno komunikacijo imamo v rokah pomembno orodje za dvigovanje zavzetosti zaposlenih. Čeprav se v delovnih okoljih vse pogosteje zavedajo, kako pomembni so dobri odnosi, jih prevečkrat prepustijo naključju, češ naj se urejajo sami od sebe. Rezultat? Govorice, popačene informacije (spomnite se otroške igre telefončki), morebiti celo obrekovanja ipd. Vse, kjer je kdo bolj pomembno od (za)kaj. Kar ne prispeva niti k tako zaželenim dobrim odnosom ne k rasti organizacije.
Zaradi številnih sprememb, ki se nam dogajajo v delovnih okoljih vse pogosteje in vse bolj intenzivno, se je interna komunikacija postavila na zemljevid pomembnih vzvodov, ki jih je v organizacijah treba upravljati. Če kdaj, smo se ravno med pandemijo ponovno zavedli, da so zaposleni naša ključna ciljna javnost in da z njimi moramo komunicirati. Kakšna interna komunikacija in klima vladata v organizaciji, je relevantno tudi z vidika pridobivanja novih kadrov, privabljanja talentov v svoje vrste in »zadrževanja« zaposlenih, da nam ne pobegnejo skozi stranska vrata. Če smo se še pred nekaj minutami ukvarjali pretežno s kupci in skrbeli za njihovo uporabniško izkušnjo, zdaj vse več energije usmerjamo navznoter – v zaposlene. Učinkovita interna komunikacija prispeva, da se ti čutijo slišane, spoštovane ter da skupaj delajo za isti cilj. Ena vas, en glas.
Tu pride v prvo vrsto vloga vodje, direktorice ali direktorja, prvega moža ali žene organizacije. Njihov je najglasnejši glas organizacije, oni so z vidika »vrednosti« glasu najpomembnejši interni komunikatorji. Organizacijska sporočila morajo znati prevajati tako, da jih razumejo vsi. Komunicirati z interno javnostjo jasno, enostavno, osmišljeno, predvsem pa dvosmerno. In so z ustrezno podporo internih komunikatorjev pripravljeni graditi in soustvarjati zgodbe, ki podpirajo poslovne cilje. Vodje so tisti, ki ustvarjajo delovno okolje, v katerem so zaposleni čustveno in intelektualno predani ciljem organizacije, da so zavzeti.
Vse omenjeno je bilo povod, da bomo letos v življenje popeljali natečaj za osebnost internega komuniciranja. Ker je prav prepoznati in javno pohvaliti dosežke kolegov in kolegic internih komunikatorjev – ali bolje rečeno vseh, ki s pomočjo interne komunikacije gradite zdravo delovno okolje ter premikate stvari na bolje.
Komunikacija je pregovorno mehka veščina, a zanjo je treba trdo delati. Ker učinkovito interno komuniciranje, izvedeno na pravi način, prispeva k preobrazbi, sreči in zdravju ljudi ter organizacij. Ali rečeno drugače: brez dobre interne komunikacije imamo lahko same komplikacije. Tega pa si ne želi nihče, mar ne?