Opazili smo: Gverilska pobuda Delavske svetovalnice
Delavska svetovalnica je pred začetkom počitniške sezone predstavila gverilsko pobudo za podporo tujim in domačim delavcem. Pridružijo se ji lahko vsi, ki bodo letos uporabljali storitve v slovenskih hotelih.
Kot pravijo, so v Sloveniji čistilci in sobarice pogosto med tistimi, ki jim delodajalci kršijo delavske pravice. Za minimalno plačilo lahko delajo tudi po 12 ali več ur na dan. Včasih tudi na črno, brez pogodbe. Takšne zgodbe so prepogosto realnost tudi v »večzvezdičnem delovnem okolju«, kjer je uporabniška izkušnja gostov visoko na prednostnem seznamu.
»Le redko pa so visoko na tem seznamu delavci in delavke, ki počitniški lukzus tudi omogočajo. Zato pri Delavski svetovalnici v sodelovanju z oglaševalsko Agencijo 101 vsem, ki jim je mar, ponujamo možnost za izražanje solidarnosti z delavkami in delavci, večinoma iz tujine,« so povedali za MM.
Na povezavi si lahko vsak prenese obesek za hotelsko kljuko, ki poleg vsem dobro znanega obvestila vključuje še skrito motivacijsko sporočilo v najpogostejših jezikih hotelskih delavcev v Sloveniji in povezavo do informacijskega orodja GastarbAIter, kjer lahko delavci dobijo informacije o slovenski delovni zakonodaji v kar 130 jezikih. Obesek lahko natisnete in z nekaj preprostimi rezi in prepogibanjem uporabite kot hotelsko kljuko, ki bo osebju v hotelu prinesla informacije in pozornost.
Akcijo so predstavili že pred prvomajskimi počitnicami in do zdaj zbrali že skoraj 1.000 prenosov obešanke, pobudo pa bodo na družbenih omrežjih in v ciljnih tiskanih medijih širili še vse poletje. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je ob tem dejal, da na težke delavske zgodbe iz hotelirstva in gostinstva že dolgo opozarjajo. »Za luksuzom in udobjem se na žalost pogosto skrivajo precej neudobni pogoji za delo in tudi pritiski. Ta predpočitniška pobuda je zato namenjena vsem, ki verjamete, da lahko kot družba za spremembe naredimo največ. Pa ne pozabite na zadnjo stran obeska zapisati še kakšnega osebnega sporočila. Delavcem, ki jih pogosto sploh ne vidimo, je občutek vidnosti še bolj pomemben, kot si mislite,« pravi.