Banka na poti stalnega razvoja
Intesa Sanpaolo Bank je trenutno četrta največja banka v Sloveniji po bilančni vsoti, na področju kreditiranja gospodarstva pa zaseda tretje mesto po tržnem deležu.
Tina Guček
S svojimi 43-imi poslovalnicami je prisotna v vseh večjih krajih po Sloveniji in je vodilna banka pri snovanju inovativnih rešitev v digitalnem bančništvu. Njena spletna in mobilna banka se uvrščata v sam vrh najboljših v Sloveniji in širše, kar dokazuje zadnja raziskava podjetja E-laborat.
Zgodba banke, ki je danes znana kot Intesa Sanpaolo Bank, se je začela pisati leta 1955, ko je bila z namenom spodbujanja regionalnega gospodarstva ustanovljena Istrska komunalna banka. Leta 1961 se je preimenovala v Komunalno Banko Koper in začela krepiti lastni kreditni potencial, desetletje pozneje pa je kot komercialna banka Kreditna banka Koper začela čedalje bolj širiti svojo poslovno mrežo tudi onkraj meja obalno-kraške regije. Leta 1978 se je vključila v bančni sistem Ljubljanske banke – Združene banke kot LB Splošna banka Koper, leta 1992 pa se je začela samostojna pot Splošne banke Koper oz. nekaj let za tem, Banke Koper. V tem času so razvili prvo slovensko plačilno kartico z magnetno stezo Activa in s tem postali pionir pri inovacijah na področju kartičnega plačevanja. Po osamosvojitvenem obdobju je banka odigrala pomembno vlogo tudi na področju prestruktiranja in sanacije podjetij ter revitalizacije gospodarstva.
Leta 2002 je večinski delničar Banke Koper postala torinska banka Sanpaolo IMI z več kot 400-letno tradicijo (ustanovljena je bila namreč leta 1563), tri leta pozneje pa so ob 50-letnici poslovanja predstavili prvo pametno plačilno kartico v Sloveniji. Opremljena je bila s čipno tehnologijo, ki je omogočala najvišjo stopnjo varnosti plačevanja.
Leta 2007 je prišlo do združitve dveh velikih italijanskih bank in nastanka bančne skupine Intesa Sanpaolo. To sta pospremila tudi prenova celostne grafične podobe banke po vzoru Intese Sanpaolo in vzpostavitev projekta »Posluh 100 %«, ki je bil namenjen spremljanju zadovoljstva komitentov. Leto pozneje so predstavili še eno novost: prvo spletno banko v Sloveniji z osebno asistenco in videoklepetom ter nagrajevanjem zvestobe.
Banka Koper postane Intesa Sanpaolo Bank
Leta 2017 se je Banka Koper preimenovala v Inteso Sanpaolo Bank. Igor Radovič, direktor sektorja za marketing in korporativno komuniciranje, pravi, da je bila sprememba imena posledica odločitve skupine, da utrdi svoj položaj v Sloveniji in pokaže svoji hčerinski banki in njenim ključnim deležnikom znak zaupanja ter resnih namenov po rasti, razvoju in ugledu. »To, da smo sprejeli ime ene od največjih bančnih skupin v Evropi in svetu, nam je odprlo pot pri nadaljnjem razvoju in trženju sodobnih bančnih storitev. Za nas je ta korak pomenil še tesnejše povezovanje, izmenjavo znanj, skupen razvoj in delitev dobrih praks znotraj skupine,« pravi.
Leta 2019 so v ljubljanski Rotondi ustanovili novo poslovno središče z novo poslovalnico v pritličju stavbe, letošnjo jesen pa so presenetili tudi s prenovljeno poslovalnico na Slovenski cesti v Ljubljani. Z novim konceptom poslovalnic želijo bančni prostor približati komitentom, ki potrebujejo bančni nasvet in partnersko podporo tako pri vsakodnevnih odločitvah kot pri večjih osebnih in poslovnih finančnih izzivih. »Sodoben poslovni prostor se je iz neosebnega ambienta, v katerem potekajo le najnujnejši, hitri opravki, z dobro zasnovo prelevil v stimulativno, dinamično okolje za nove priložnosti, poslovne ideje in srečanja tako podjetnikov, ki udejanjajo nove poslovne priložnosti, kot tudi družin, različnih strokovnjakov in mladih, ki se odločajo za študijsko in poklicno pot.«
Pionirji v digitalizaciji bančnega poslovanja
V vsem tem času so bili nenehno pionirji v digitalizaciji bančnega poslovanja. Kot prva banka v državi so predstavili nekaj ključnih naprednih storitev, ki so pozneje vplivale na širši finančni, gospodarski in družbeni prostor Slovenije ter na spreminjanje nakupnih navad uporabnikov.
Poleg že prej omenjenih storitev velja omeniti še razvoj spletnega bančništva za fizične osebe (1998), digitalni podpis bančnih transakcij z vnosom kode PIN za brezpapirno poslovanje v poslovalnicah (2011), brezgotovinsko plačevanje in hiter prenos denarja med uporabniki mobilnih telefonov z odčitavanjem QR-kode (2015) in mobilno denarnico za brezstično plačevanje s karticami na prodajnih mestih preko mobilnega telefona (2016). Leta 2019 so postali tudi prva (in še edina) slovenska banka, ki svojim strankam ponuja storitev mobilnega plačevanja Apple Pay.
Sinergija bančnih in zavarovalnih produktov
Oktobra 2022 so predstavili še eno novost, in sicer partnerstvo z zavarovalnico Generali, katerega namen je okrepitev sodelovanja na slovenskem trgu, ki bo usmerjeno k zagotavljanju celovite ponudbe za družine in podjetja. »Naše naložbe v digitalizacijo in prekvalifikacijo zaposlenih v mreži v svetovalce za celovita finančna vprašanja v zadnjih nekaj letih nam danes omogočajo, da imamo celovit vpogled v dnevne potrebe naših strank, vključno z njihovimi potrebami po zaščiti vsega, kar je zanje najpomembnejše,« je ob sklenitvi partnerstva dejal Jozef Kausich, predsednik uprave Intese Sanpaolo Bank. Dodal je, da zelo verjamejo v sinergije, kjer kombinacija bančnih in zavarovalnih produktov prispeva k ustvarjanju finančne stabilnosti in udobja v zasebnem ali poklicnem življenju njihovih strank. »Zahvaljujoč partnerstvu bomo še bolj okrepili našo svetovalno dejavnost na področju zavarovanj in dopolnili našo ponudbo z zavarovalnimi produkti visoke kakovosti,« meni.
Z namenom krepitve bančnega zavarovalništva so zasnovali tudi novo blagovno znamko, ki so jo poimenovali »Be protected«. Njena grafična zasnova s skrbno izbrano tipografijo še dodatno krepi sporočilnost koncepta varnosti in vrednosti, ki jih ti produkti prinašajo strankam banke.
Več sredstev so začeli namenjati oglaševanju
Kaj pa oglaševanje? Na začetku so kot Banka Koper delovali v regiji, kjer so imeli prevladujoč tržni delež, zato so večino svojega proračuna namenjali za sponzorstva in donatorstva lokalnemu športu, umetnosti in kulturnim prireditvam. Občasno so oglaševali tudi preko tradicionalnih medijev, večinoma pa so se posluževali neposrednega trženja do svojih strank. »Z odločitvijo, da damo svojemu poslovanju nov zagon in utrdimo položaj sodobne vseslovenske banke, pa tudi v luči sprememb navad in zahtev sodobnega uporabnika bančnih storitev, smo začeli razvijati nove produkte in storitve ter bančne poti. Med njimi lahko omenim možnost odpiranja bančnega računa v celoti preko spleta, novo spletno in mobilno banko, ki je bila trikrat nagrajena kot ena najboljših v državi, tuje vzajemne sklade Eurizon, ki so bili v Sloveniji večkrat nagrajeni, nove pristope pri trženju stanovanjskih kreditov in še marsikaj. Postavljali smo si ambiciozne prodajne cilje, zato smo, kljub omejenemu proračunu, začeli več sredstev namenjati oglaševanju,« pravi Igor Radovič.
Prijetna dilema
Komunikacijsko smer oglasov sicer določajo skupaj z matično banko in desetimi drugimi hčerinskimi bankami, med tistimi, ki so v zadnjem času požele precej zanimanja, pa je »Prijetna dilema« (»Joyful dilemma«) pod vodstvom italijanske oglaševalske agencije Publicis. »Prijetna dilema se osredotoča na vse tiste prijetne skrbi ali dvojnosti odločitev, s katerimi se srečujemo v vsakdanjih življenjskih situacijah enkrat, ko smo glavna finančna vprašanja, ki so za nas pomembna, že rešili, zato se potrošnik zlahka prepozna v njih. Izbrane dileme so tako neposredno povezane z izbranim produktom oz. storitvijo, ki ga komuniciramo,« opiše Radovič.
Prisotni so tudi na družbenih omrežjih, kjer se na Facebooku, LinkedInu in YouTubu osredotočajo na zagotavljanje kakovostnih vsebin. V sklopu vsebinskega marketinga so na spletni strani razvili poseben razdelek z naslovom Naš svet, kjer se lahko obiskovalci opremijo s koristni nasveti glede ravnanja z denarjem, vlaganji v vzajemne sklade, varnega nakupovanja in poslovanja preko spleta ter plačevanja s plačilnimi karticami. V istem razdelku so objavljeni številni zanimivi članki, podkasti in intervjuji na temo krožnega gospodarstva, trajnostnega razvoja, inovativnosti ter umetnosti, s katerimi se predstavlja skupina Intesa Sanpoalo z vsemi svojimi hčerinskimi družbami. Pri tem stavijo predvsem na kakovost pred količino in na konsistentnost objav. Izključili niso niti vplivnostnega marketinga, pri čemer pa poudarjajo, da morajo najprej določiti ustrezen produkt in ciljno skupino, da bi se lahko povezali z najbolj ustreznim vplivnežem.
»Ostati vodilna banka v digitalnem bančništvu«
Cilji, s katerimi se podajajo prihodnjim izzivom naproti, so po besedah Igorja Radoviča še naprej izboljševati prepoznavnost banke v vseh slovenskih regijah in v vseh poslovnih segmentih, hkrati pa povečati zavedanje o tem, da ponujajo produkte in storitve, po katerih banka do zdaj ni bila prepoznavna – to so vzajemni skladi in zavarovanja oziroma bančno zavarovalništvo, kakršno je prej omenjeno partnerstvo z Generalijem. »Cilj je zagotovo ostati vodilna banka v digitalnem bančništvu, še bolj se usmeriti k mladim, s prenovo poslovne mreže v skladu z novim modelom preusmeriti in delno avtomatizirati prodajo enostavnejših produktov in storitev na digitalne kanale ter izkoriščati poslovalnice za svetovalno dejavnost in zahtevnejše storitve. Na področju oglaševanja pa so naši cilji osredotočiti se na tri do štiri produkte oz. storitve in zagotavljati nenehno prisotnost zlasti preko spletnega oglaševanja.«
Pri prenovi poslovalnic banke ne gre zgolj za prenovo vizualne podobe, kot smo je bili vajeni v preteklih letih, temveč tudi za prenovo načina dela in poslovanja v poslovalnicah. »Bančna poslovalnica postaja vedno bolj pomembna pri vzpostavljanju kakovostnega stika s stranko, predvsem ko gre za zahtevnejše finančne storitve, kot so denimo sklenitev stanovanjskega kredita, naložba v vzajemne sklade ali oblikovanje osebnega načrta zavarovanj. Pri tem je poslovalnica nezamenljiva in uspešno dopolnjuje digitalne kanale, kjer stranke lahko opravijo enostavna oz. vsakodnevna bančna opravila,« pravijo.
Tekma ali film? To je gotovo ena od prijetnejših dilem, o katerih govorijo oglasi »Prijetna dilema« (2021).
Ideja komunikacijske akcije za stanovanjske kredite izhaja iz trenutkov, ki nas razveseljujejo in ob katerih brezskrbno uživamo.
Starejši stanovanjski oglas »Adijo, tašča« (2018).
Korporativni oglas »Izberite varno banko« (2014).
Vzajemni skladi »z druge strani« (2015).
Oglas za vzajemne sklade »Vidim prihodnost« (2017).
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2022, #498. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.