Janja Božič Marolt: »Tudi predavatelji se učimo od študentov«
Z Janjo Božič Marolt, ki na B2 Visoki šoli za poslovne vede predava predmet Metode trženjskega raziskovanja, smo se pogovarjali o tem, kako pomembna je danes za mlade izobrazba in o tem, zakaj rada predava.
B2 Visoka šola za poslovne vede
B2 Visoka šola za poslovne vede študentom nudi uporabna znanja in aktualne vsebine, letos pa so pripravili tudi posebno ugodnost: študentom, ki se na programa Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ali na Marketing management vpišejo s priporočilom delodajalca, namreč podarjajo kar 500 evrov popusta*. Na ta način bo izobrazba lažje dostopna vsem tistim, ki delajo v marketingu, pa morda še niso našli časa za zaključek študija ali pa vsem, ki želijo svoje praktično pridobljeno znanje formalizirati.
Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, pravi, da ji ob in z Mediano nikoli ne zmanjka »dela«, kljub temu pa v delu predavateljice uživa in se od vsake generacije študentov tudi sama nauči česa novega.
Kako to, da ste se odločili za to in kaj vas navdušuje pri delu z mladimi, uka željnimi študenti?
Sprva sem potešila svojo radovednost in neko skrito željo iz prvih soočenj z realnostjo v prvi službi, ko sem si začela predstavljati sebe kot profesorico. Nato sem sprejela izziv, ki mi je prišel naproti od cenjenega kolega in ugledala tu priložnost za nadgradnjo prepoznavnosti in ugleda Mediane ter formalnega imperativa za stalno osvajanje novih znanj. Vsekakor sem presodila, da je poleg vaje nastopa pred ogledalom nastopanje v živo najboljša šola tudi zame osebno, saj odzivi študentov nedvomno prekašajo optiko zrcala.
Vsako leto na prvem predavanju neposredno izrazim spoštovanje do študentov, ki prve majske popoldneve namenijo mojim predavanjem, se odzivajo, komentirajo, sprašujejo in velika večina jih dejansko aktivno izraža interes za tematiko. Dajejo mi občutek, da študirajo zato, ker jih zanima in si tega želijo in ne zato, ker morajo. Najsi prihajajo takoj po zaključeni srednji šoli ali že iz prakse, v vsaki generaciji se česa novega naučim od njih. Študentom moramo znati tudi prisluhniti, vzpostaviti dvosmerno komunikacijo, le tako odnesejo več.
Kateri predmet predavate na B2 Visoki šoli za poslovne vede in na kaj se najbolj osredotočate pri svojih predavanjih?
Predavam predmet Metode trženjskega raziskovanja, pri tem pa se bolj osredotočam na primere iz prakse, čim bolj aktualne, tako primere dobre prakse kot najpogostejše napake, ki jih zasledimo pri raziskavah in objavah podatkov. Seveda spoznamo tudi metode in njihovo primernost za reševanje različnih primerov. Vsako leto dodajam predstavitev in trende v raziskavah porabnikov, trga in javnega mnenja na globalni ravni, vključno z najnovejšimi metodami, ki jih omogočajo nove tehnologije. Menim, da vsak študent, ki opravi izpit pri MTR, ob slehernem soočenju s kakršnim koli podatkom z našega področja zna presoditi, ali mu lahko verjame ali ne, ali in v kolikšni meri je uporaben. Osvoji pa tudi znanje, kako sploh priti do odgovorov na marketinške in poslovne izzive.
Ali morda na Mediani razpolagate s podatki, kako pomembna je danes za mlade izobrazba?
Zanimivo vprašanje. Na Mediani imamo res velike količine validnih in objektivnih podatkov. Da, tudi podatek, da se skoraj vsak drugi Z-jevec zaveda pomena izobraževanja skozi vse življenje, kar je nadpovprečno veliko, saj se po štiriindvajsetem letu delež niža vse do vsakega četrtega prebivalca.
Kakšno pa je vaše osebno mnenje – se mladi zavedajo, da je poleg izkušenj pomemben tudi »papir«, ki ga dobijo v roke ob koncu šolanja?
Imam vtis, da se še v času obvezne srednje šole radi zgledujejo po zvezdnikih ali bogataših brez »papirjev«, da pa hitreje odrastejo in se v letih, ki so lahko namenjena študiju, osvestijo in »delajo tudi na papirju«, ne samo na pričakovanju velikih loterijskih zadetkov ali zmag v e-igričarstvu. Zagotovo pa to ne velja za vse panoge.
Kako pa na doseženo stopnjo izobrazbe po vaših izkušnjah gledajo delodajalci?
Na to vprašanje nimam preverjenega odgovora, ki bi veljal za delodajalce. Ocenjujem pa, da je »papir« še vedno dokaz zvedavosti, marljivosti, vztrajnosti in osvojenega znanja, vendar sam po sebi ne more biti dovolj, če oseba ne izkaže tudi drugih kompetenc in veščin, zanimanja in interesa za delo ter pripravljenosti na reševanje izzivov delodajalca.
Koliko marketingarjev dejansko deluje v svojem poklicu in kaj je oz. katere so po vašem mnenju najpomembnejše lastnosti uspešnega marketingarja?
Razen nekaj izgorelih večinoma ostajajo v svojem poklicu več desetletij. Največja prednost marketingarja, ki najboljšega razlikuje od povprečnega, je v nadpopolni predanosti izzivom in delu, ki ga opravlja na osnovi pridobljenega znanja, čustveno, empatično ter je zmožen najti rešitve v nepredvidljivih situacijah, se vseživljenjsko učiti, torej lastnosti, ki jih umetna inteligenca še nima.
*Velja za vpise na program Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter na program Marketing management. Vpisi na programa potekajo do 30. septembra 2021, potencialnim študentom, za katere bo podjetje napisalo priporočilo, pa bodo na šolnino priznali popust v vrednosti 500 evrov.
Popusti in kuponi različnih akcij se ne seštevajo, popust velja do 30. septembra 2021.
Urednikov izbor
Naroči se na MM in prihrani do 30%!
Naroči se na revijo MM in prihrani 30%
