Javno mnenje Slovencev: Ali je podjetjem mar za korporativno družbeno odgovornost?

WIN, vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja, je v sodelovanju z Inštitutom Mediana raziskoval stališča in prepričanja več kot 29 tisoč ljudi iz 36 držav sveta.

Vedno pogosteje slišimo izraz korporativna družbena odgovornost, ki predstavlja poslovni model, v katerem podjetje deluje ne le v svojo korist, temveč tudi v korist več deležnikov, na primer zaposlenih in okolja; in prebivalci Slovenije so s pojmom zelo dobro seznanjeni.

Kar 79 odstotkov prebivalcev Slovenije pravi, da so že slišali za izraz korporativna družbena odgovornost. Višji delež poznavanja pojma imajo zgolj prebivalci Kenije, 85-odstotno, medtem ko je evropsko povprečje 54 odstotkov. Pojem je najmanj poznan na Poljskem, kjer je zanj slišalo le 27 odstotkov vprašanih.

Zaupanje v družbeno odgovornost podjetij upada

V primerjavi z letom 2021 na globalnem nivoju konec leta 2022 ugotavljajo padec v deležu vprašanih, ki menijo, da je večina podjetij resno orientirana h korporativni družbeni odgovornosti, in sicer z 19 na 16 odstotkov.

Prebivalci Slovenije, Hrvaške in Srbije so med najbolj skeptičnimi, saj v vseh treh državah zgolj 7 odstotkov anketirancev meni, da so podjetja resno zavezana k odgovornemu vedenju. Delež teh je precej nižji od evropskega povprečja, ki je 12-odstoten in od svetovnega, ki znaša 16 odstotkov. Skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije (31 odstotkov) meni, da večini podjetij ni mar za korporativno družbeno odgovornost, temveč jih zanima zgolj poslovni uspeh. Ta delež je med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi, najvišji na Hrvaškem (39 odstotkov).

 Vpliv percepcije na nakupne odločitve

Še leta 2021 je 62 odstotkov vprašanih na globalnem nivoju dejalo, da korporativna družbena odgovornost podjetij ali znamk vpliva na njihove nakupne namere, v letu 2022 pa je odstotek precej manjši, saj se je za ta odgovor odločila polovica anketirancev. Za 39 odstotkov prebivalcev Slovenije je korporativna družbena odgovornost pomemben dejavnik za nakup, kar je nekoliko manj kot na Hrvaškem (43 odstotkov), v Srbiji (41 odstotkov) in v Evropi nasploh (40 odstotkov).