Je šesturni delovnik prihodnost dela?

Ena od sprememb, o katerih v tujini, pa tudi pri nas, vedno več razpravljajo in tudi uvajajo, je skrajšan 5- ali 6-urni delovnik. Preverili smo dobre in slabe plati tega trenda, se pogovarjali s tistimi, ki so ga že uvedli, svoje mnenje pa nam je zaupala tudi strokovnjakinja s področja psihologije dela.

Eno od tujih podjetij, ki so uvedla skrajšan delovni čas, je Digital Enabler, nemško IT-podjetje s šestnajstimi zaposlenimi. Direktor Lasse Rheingans se je odločil preizkusiti, kako bi 5-urni delovnik deloval v praksi. Njegova teorija je bila, da bi lahko zaposleni, če bi se zares osredotočili na svoje delo in ga opravljali brez različnih motenj in prekinitev, lahko vse svoje delovne naloge opravili v zgolj petih urah na dan. Pri tem je postavil nekaj pravil: pametnih telefonov ni dovoljeno uporabljati, brskanje po družbenih omrežjih med delovnim časom prav tako ne pride v poštev, nezaželen pa je tudi klepet oz. druženje med sodelavci. Rheingans je menil, da bodo zaposleni motivirani, da bi delali ob osme do trinajste ure, nato pa šli domov in imeli zase še ves preostanek dneva. Prepričan je bil tudi, da bodo tako srečnejši in bodo svoje delo še bolje opravljali. Izkazalo se je, da ni ravno tako. Dva od zaposlenih sta hitro zapustila podjetje, pa tudi preostali so ugotovili, da brez druženja in medsebojnega klepeta čas v službi ni tako prijeten, kot je bil prej.

Za mizo lahko sediš osem ur, delaš pa le dve ali tri

Peturni delovnik so preizkusili tudi v ameriškem podjetju Tower Paddle Boards, kjer izdelujejo napihljive deske za stoječe veslanje oz. supe. Izvršni direktor Stephan Aarstol je v teoriji izhajal iz mnenja, da samo zato, ker nekdo za pisalno mizo sedi osem ur, to še ne pomeni, da je v tem času tudi dejansko produktiven. »Tudi najboljši zaposleni verjetno opravijo le dve do tri ure dejanskega dela na dan. Peturni delovni dan je namenjen učinkovitejšemu upravljanju naše energije s tem, da bolj intenzivno delamo v krajšem časovnem obdobju,« je zapisal v članku za spletno stran Thrive Global.

Aarstol je o svojih izkušnjah napisal celo knjigo Peturni delovnik (ang. The Five Hour Workday), v kateri je opisal svoje ugotovitve. Med drugim piše, da se mu je njegov »eksperiment« sprva zdel uspešen, potem pa je podjetje, ki je bilo vzpostavljeno kot start-up, začelo resneje poslovati in je skrajšan delovnik ostal aktiven le v poletnih mesecih. Kot Lasse Rheingans pa je tudi Stephan Aarstol med svojimi ugotovitvami izpostavil, da zaposleni v podjetju, kjer se dela manj, pa takrat bolj intenzivno, izgubljajo občutek pripadnosti in uživanja v kolektivu.

»Krajši delovni čas je lahko tudi neke vrste past«

O šesturnem delovniku smo se pogovarjali tudi s prof. dr. Evo Boštjančič, vodjo katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Opaža, da pri pogovoru o tem pojavu ljudje večinoma poudarjajo le pozitivne plati, čeprav obstajajo tudi negativne. »Če želimo privabiti mlade, ki so dinamični in si želijo delati, pa tudi uživati v življenju, ali ljudi, ki si želijo bolj dinamično delovno mesto, je šesturni delovnik lahko resnično nekakšen 'bonbonček' s strani delodajalcev. Gre namreč za to, da dobiš plačilo za osem ur dela, pri čemer delaš le šest ur. Pri tem pa je pomembno poudariti, da količina dela ostaja enaka, kar je lahko neke vrste past,« opozarja.

Boštjančičeva pove, da so opravili raziskavo v slovenskem podjetju, kjer se je za eksperimentalni šesturni delovnik odločil eden od oddelkov. Zaposleni so po prvem mesecu poročali o samih dobrih stvareh – med drugim, da so si optimizirali svoje delovno okolje, da so si poskušali poenostaviti določene procese v delovnem okolju, da so manj časa porabili za druženje oz. socialno plat službe, da so prisluhnili svojemu bioritmu in da so naredili tiste stvari, ki so najbolj zahtevne v času, ko so sami najbolj učinkoviti. V celotnem podjetju so uvedli tudi tako imenovane »tihe ure«, kar pomeni, da so bili v določenih urah vsi zaposleni usmerjeni zgolj v lastno delo – torej ne v komunikacijo z drugimi, sprehajanje, klepetanje, pitje kave ...

Prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, meni, da je trend 6-urnega delovnika zanimiv, privlačen in uporaben in bi lahko pomenil prihodnost dela.

»Zaposleni, ki so uvedbo skrajšanega delovnega časa doživeli na lastni koži, so kot pozitivne stvari izpostavili, da se jim zdi, da jim je bil kar naenkrat podarjen čas, ki so ga lahko posvetili predvsem samim sebi. Domov so na primer prišli eno uro, preden so morali po otroka v vrtec ali preden so otroci prišli iz šole, ta čas pa so lahko posvetili sebi, rekreaciji ali drugim hobijem, za katere jim je pozneje zmanjkalo časa,« našteje nekatere njihove pozitivne izkušnje Eva Boštjančič.

»Po drugi strani pa se ob takšnem načinu dela od zaposlenih pričakuje kar velika samodisciplina in po začetni vnemi oz. po koncu obdobja, ko opažamo le pozitivne stvari, lahko pride do utrujenosti, začutiš, da ti primanjkuje medosebnih odnosov, ki si jih včasih imel s sodelavci. Lahko tudi ugotoviš, da vseh nalog preprosto ne moreš opraviti v šestih urah, pri nekaterih si odvisen tudi od koga drugega in je zato težje,« izpostavi še nekatere negativne.

Pionir v Sloveniji je podjetje Donar

Prvo slovensko podjetje, kjer so se odločili za uvedbo šesturnega delovnika, je ljubljansko podjetje Donar, ki se ukvarja s trajnostnimi izdelki iz odpadnih materialov. Karmen Komel, vodja finančno-kadrovske službe v Donarju, pravi, da so se za 6-urni delovnik odločili zaradi boljših delovnih pogojev, ki zaposlenim omogočajo boljše ravnovesje med zasebnim in službenim časom.

S tem so začeli aprila 2018 in danes še vedno ostajajo na efektivnem 6-urnem delovniku, tako v proizvodnji kot tudi v pisarni. »Začeli smo s poskusnim 6-mesečnim obdobjem in ugotovili, da nam je skrajšan delovnik prinesel veliko pozitivnih stvari, med katerimi bi izpostavila predvsem zadovoljstvo zaposlenih in manjšo obremenjenost, ki pa se bo najbolj pokazala šele po daljšem obdobju. Tukaj imam v mislih predvsem manjšo obremenjenost zaposlenih v proizvodnji, kar pomeni, da bodo ljudje lahko še nekaj časa prostovoljno aktivni in predvsem bolj zdravi. Zaposleni so prej s svojimi družinami ter imajo več časa za družinske in prostočasne dejavnosti, kar pripomore tudi k boljši psihofizični kondiciji,« pravi. Med delavci opažajo tudi večjo produktivnost in manj bolniških odsotnosti.

Opazili so tudi nekaj izzivov, ki pa jih sproti rešujejo. Sem sodi na primer več načrtovanja v procesu proizvodnje, predvsem v času, ko je več naročil in so dobavni roki krajši. To rešujejo s čim boljšo komunikacijo s strankami ter dnevnimi in tedenskimi načrti.

Karmen Komel še pove, da se jim zdi, da je bila njihova »poteza« pomembna tudi z vidika krepitve blagovne znamke delodajalca: »Ko smo se pred časom udeležili kongresa tajnic v Portorožu, da bi predstavili svoje izdelke, nas nihče ni poznal po naši dejavnosti oz. po tem, da delamo ergonomske pisarniške stole, ampak so nas vsi poznali po krajšem delovniku. Pogosto se zgodi, da dobim kakšno prošnjo ljudi, ki bi se želeli pridružiti našemu kolektivu, kar nekaj odziva pa je bilo tudi iz držav nekdanje Jugoslavije.«

»Želeli smo sr(e)čne in zadovoljne sodelavce«

Junija 2019 so šesturni delovnik uvedli tudi v podjetju Skaza, in sicer na dveh oddelkih: v oskrbovalni verigi in računovodstvu. Z namenom profesionalnega pristopa v uvajalno obdobje so se odločili, da v ta proces vključijo izobraževalno ustanovo, zato so v sodelovanju z dr. Evo Boštjančič svoje sodelavce pri prehodu v nov delovnik vseskozi spremljali.

Po nekaj mesecih so že imeli konkretne rezultate raziskave zadovoljstva zaposlenih v testnih ekipah, kjer so uvedli 6-urni delovnik. Na ocenjevalni lestvici od 1 do 7 je zavzetost pred uvedbo znašala 5,54, po dveh mesecih je narasla na 5,57, delovna uspešnost se je s 5,89 dvignila na 6,06, konfliktnost med delom in družino oz. prostim časom pa se je znižala z 2,26 na 1,93.

Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnostmi v Skazi, pravi, da so se za uvedbo te novosti odločili, ker so želeli sr(e)čne in zadovoljne sodelavce. »Predvidevali smo, da bodo zaposleni lažje usklajevali zasebno in službeno življenje. Imeli bodo več časa za prostočasne dejavnosti in za družino, posledično pa bodo bolj srečni. Verjeli smo, da bo njihova sreča pozitivno vplivala na delo in da bo predstavljala razlog, da bodo prihajali na delo še bolj motivirani. Predvidevali smo tudi, da krajši delovni čas ne bo prispeval le k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, temveč tudi povečal produktivnost. Delo je namreč v krajšem časovnem okviru bolj osredotočeno in bolj učinkovito,« pravi.

Glede na njihova predvidevanja, da bo ukrep privedel do zadovoljnejših in srečnejših sodelavcev, so pričakovali, da bodo ti tudi bolj zdravi. S tem so upali, da bodo zmanjšali bolniško odsotnost, hkrati pa preprečili predčasne upokojitve.

Janja Urankar Berčon, vodja službe za odnose z javnostmi v Skazi, pravi, da so se za uvedbo šesturnega delovnika odločili, ker so želeli sr(e)čne in zadovoljne sodelavce.

Sledili so intuiciji

Pri uvedbi 6-urnega delovnika so pri Skazi bolj kot podobnim podjetjem iz tujine sledili svoji intuiciji, so pa pred uvedbo pregledali obstoječe prakse, predvsem z vidika pravne ureditve. Kljub uvedbi šesturnega delovnika so namreč vsi zaposleni ostali plačani in zavarovani za polni delovni čas, za štirideset ur na teden. Po dejanskih štiridesetih letih pokojninske dobe, skladno s trenutno zakonodajo, bodo torej lahko mirno odšli v zaslužen pokoj. Prav tako so ostale enake vse pravice do dopusta, regresa, malice ipd.

Odzivi zaposlenih so bili različni: »Nekateri sodelavci so idejo takoj podprli, drugi so se začeli spraševati, kaj jim bo uvedba šesturnega delovnika prinesla in kdo vse bo vanjo vključen. Glede na to, da smo proizvodno podjetje in da dve tretjini naših sodelavcev delata v proizvodnji, se je najprej porajalo vprašanje, kako bo z njimi. Želela bi poudariti, da se zavedamo, da so proizvodni sodelavci nepogrešljiv del našega poslovanja oziroma osrčje podjetja in da so ravno oni tisti, pri katerih smo začeli s spremembami. Uvedli smo prehod s štiriizmenskega na triizmensko delo, ki ga bomo prenesli na celotno proizvodnjo, s tem pa omogočili našim sodelavcem, da bodo lahko vse sobote in nedelje preživljali s svojimi najbližjimi,« pravi Janja Urankar Berčon.

Izjave nekaterih sodelavcev na eni od delavnic, kjer so se pogovarjali o učinkih in opažanjih, ki jih zaznavajo zaposleni, pa so naslednje: imam več časa zase, počutim se bolj svobodno, sprememba je zelo pozitivna, saj zdaj vsak dan jem kosilo skupaj s svojo družino, imam eno uro samo zase, začel sem se ukvarjati s športom, ni mi težko podaljšati delovnega dne, če pride do potrebe po tem.

Prav tako so sodelavci uvedli določene procesne spremembe pri svojem delu, in sicer: delo sem si preorganizirala, izklopila sem »motilce«, udeležim se zgolj pomembnih sestankov, sestanki so krajši in bolj učinkoviti kot prej, bolj se organiziram, določim si prioritetne naloge in temu sledim.

Število prošenj za delo je zraslo za več kot 30 odstotkov

Po dobrih dveh letih so v Skazi ugotovili, da je veliko bolj pomembno, da delodajalec nudi delavcu svobodo in fleksibilnost, pri tem pa mu zaupa. »Našim sodelavcem več pomeni, da lahko sami razporejajo svoj delovni čas, ni jim pomembno to, ali so na delovnem mestu štiri, šest ali pa deset ur dnevno. Tako je celotna režija prešla na fleksibilen delovni čas, s tem pa se je povečala tudi odgovornost vsakega posameznika, da opravi svoje delo učinkovito in v dogovorjenem roku,« pravi Janja Urankar Berčon, ki tako kot sogovornica iz Donarja pove, da so njihovo »potezo« opazili tudi iskalci zaposlitve. »Iskalci zaposlitve, predvsem zares dober kader, se obrača za podjetji, ki resnično cenijo svoje zaposlene in se zavedajo, da zaposleni niso strošek podjetja, temveč največji kapital, v katerega je dobro vlagati in skrbeti za njegovo rast. Pri nas se je to poznalo kar hitro po uvedbi krajšega delovnika, ko je število prispelih prošenj za delo zraslo za več kot 30 odstotkov.«

(Po)polni delovni čas

Še eno slovensko podjetje, kjer so zaposleni v službi le šest ur dnevno, je Hofer. Pravijo, da je sama trgovinska panoga precej specifična, zaznamuje pa jo neenakomerna razporeditev delovnega časa oziroma stalna fluktuacija med obdobji povečanega in zmanjšanega obsega dela. Podjetje že od nekdaj zaposluje za skrajšan delovni čas tako v Sloveniji kot v tujini, vendar zakonodaja le v Sloveniji zaposlene za krajši delovni čas postavlja v neenakopraven položaj. Pri Hoferju so zato uvedli zaposlitveni model HOFER (po)polni delovni čas, ki omogoča zaposlitev za polni delovni čas z dogovorjeno krajšo delovno obveznostjo.

»Model smo samoiniciativno razvijali dlje časa v želji po oblikovanju za zaposlene kar najbolj optimalnih zaposlitvenih pogojev. Več let smo namreč izpostavljali diskriminatorno zakonodajo na področju zaposlitve za krajši delovni čas. Tako je HOFER (po)polni delovni čas nastal specifično za slovenski trg, saj je v vseh preostalih državah, kjer deluje poslovna skupina ALDI SÜD, pokojninska zakonodaja prilagojena potrebam trga in so pokojninske pravice zaposlenih za krajši delovni čas ustrezno urejene. Omenjeni zaposlitveni model smo tako oblikovali za olajšanje usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem oziroma izboljšanje statusa sodelavk in sodelavcev, zaposlenih za krajši delovni čas v prodaji in logistiki,« pravi Teo Marsel, direktor financ in administracije v podjetju Hofer.

Model so letos razširili tudi na področje uprave

Več kot pozitivni odzivi sodelavk in sodelavcev vse od pilotne uvedbe septembra 2020 in testnega leta 2021 na področju prodaje in logistike so jim dokazali, da je bila odločitev pravilna. Do konca leta 2021 je bilo tako v HOFER (po)polni delovni čas vključenih že 95 odstotkov vseh, ki so pri podjetju vsaj dve leti in so bili prej zaposleni za krajši delovni čas. Veseli jih, da so zaposlitveni model z letošnjim letom razširili tudi na področje uprave.

»Vsekakor menimo, da smo s tovrstnim modelom zaposlitve privlačen delodajalec, poleg tega pa sodelavkam in sodelavcem nudimo nadpovprečno plačilo v panogi in regres v višini 1.700 evrov, ki ga bodo vsi zaposleni prejeli letošnjega junija. Ponosni smo, da lahko sodelavcem nudimo varno zaposlitev s poštenim plačilom in s tem nedvomno krepimo tudi ugled naše blagovne znamke. K privlačnosti zaposlitve pri Hoferju pa zagotovo pomembno prispevajo tudi številne druge ugodnosti,« še pravi Teo Marsel.

»HOFER (po)polni delovni čas je nastal specifično za slovenski trg, saj je v vseh preostalih državah, kjer deluje poslovna skupina ALDI SÜD, pokojninska zakonodaja prilagojena potrebam trga in so pokojninske pravice zaposlenih za krajši delovni čas ustrezno urejene,« pravi Teo Marsel, direktor financ in administracije v Hoferju.

Kako je v kreativni panogi?

Ob koncu smo se vprašali, ali bi bil 6-urni delovnik sploh mogoč tudi v bolj kreativnih panogah, na primer v oglaševalskih agencijah. Eva Boštjančič meni, da se je potrebno zavedati, da se kreativnost in inovativnost v nas pogosto »zbudita« šele, ko imamo čas ali ko nam je dolgčas. »V tako kratkem času, ko moraš v službi opraviti še določene splošne, organizacijske stvari, si težko kreativen. V marketingu je ključen prosti čas, ko hodiš po svetu, iščeš ideje ... To običajno ni v okviru šesturnega delovnika, ko moraš običajno narediti še kup operativnih zadev,« meni.

Dr. Katja Grgić, vodja upravljanja s človeškimi viri v skupini Pristop, je prepričana, da  opredeljen delovnik v kreativni industriji verjetno ni najbolj ustrezno merilo posameznikove obremenjenosti. »Kljub temu imamo tudi v podjetju smernice, kdaj smo dosegljivi za sestanke ali možganska viharjenja ter kdaj je čas za regeneracijo, ampak ideje pogosto vzklijejo tudi izven naših uradnih ur. V podjetju predvsem spodbujamo odgovornost do zadolžitev, da je delo opravljeno kakovostno in do roka, so pa krajši petki, dolga kosila in osebni opravki zato sprejemljiva praksa tudi med uradnimi urami,« pravi.

Predvsem pa se trudijo spodbujati zaupanje med zaposlenimi in vodji ter omogočajo, da zaposleni sami načrtujejo, kdaj in kako bodo opravili svoje delo. Pri tem skrbijo predvsem za primerno obremenjenost posameznika glede na vrsto dela in zmožnosti. Še bolj kot prej pa se danes zavzemajo za spodbujanje ravnotežja med poslovnim in zasebnim življenjem oz. za to, da ima vsak posameznik dovolj časa zase in družino. To je ključno vodilo vsakega vodje, zato spoštujejo čas, ko so poslovno nedosegljivi, in čas, ko na projektu delajo v 'peti prestavi',« pravi Grgićeva.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, april 2022, #490. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.