Ko je žogica na ženski strani
32-letna Američanka Whitney Wolfe Herd je bila med soustanovitelji aplikacije za zmenkarije Tinder, ki ga je po dveh letih zaradi spolnega nadlegovanja zapustila, leta 2014 pa je ustanovila spletno platformo za zmenke Bumble.
Tina Guček
arhiv podjetja Bumble
V letih 2017 in 2018 jo je Forbes uvrstil na lestvico »30 pod 30«, leta 2018 pa je bila uvrščena na Timeov seznam najbolj vplivnih ljudi leta (Time 100). Ko je podjetje preoblikovala v delniško družbo, je februarja 2021 postala tudi najmlajša milijarderka na svetu. Vse to zaradi slabih izkušenj z moškimi.
Whitney Wolfe Herd je odraščala v Salt Lake Cityju, kjer je več kot polovica prebivalcev mormonov. Njena družina sicer ni sodila v to skupino, a je odraščanje v konzervativnem okolju, v katerem morajo ženske »ubogati« moške, vseeno vplivalo nanjo in na njene poznejše odnose s predstavniki nasprotnega spola. Kot večina majhnih deklic je bila tudi ona navdušena nad risankami Walta Disneyja in dolga leta pozneje je na vprašanje, s katero svetovno znamko najbolj primerja Bumble, odgovorila, da je to prav Disney. »Disney ni popoln, naredili so tudi nekaj filmov, ki so bili polomija in so bili finančno neuspešni, ampak gre za znamko, ki v vsakomur zbudi določena čustva. Želim si, da bi bilo tako tudi z Bumblom,« je lani povedala v intervjuju za Time.
Whitney Wolfe Herd pravi, da je dolgo časa imela občutek, da se mora opravičevati, ker so ji očitali, da je ustvarila kopijo Tinderja. Dolgo je potrebovala, a naposled se je tega občutka znebila in zdaj le uživa v svojih dosežkih. Zadovoljna je tudi, da ji je uspelo prekiniti niz toksičnih razmerij, našla je namreč tudi srečo v zasebnem življenju. Leta 2017 se je poročila z dedičem naftnega imperija Michaelom Herdom, s katerim ima tudi dva otroka.
Kot najstnica se je zapletla v zvezo s fantom, ki naj bi jo čustveno zlorabljal, tako da je že v mladih letih spoznala vse slabe plati ljubezenskih razmerij in tudi to naj bi bil eden od razlogov za poznejši nastanek Bumbla. Zvezo je končala, da bi bila čim bolj oddaljena od nekdanjega fanta, pa se je vpisala na univerzo v Dallasu, kjer je postala del sestrskega društva Kappa Kappa Gamma. Prav tam se je po svojih besedah naučila številnih skrivnosti mreženja, ki so ji prav prišle tudi pozneje v življenju.
Od kartic zvestobe do aplikacije za zmenke
Po diplomi iz mednarodnih študij leta 2011 se je preselila v Los Angeles, kjer se je zaposlila v podjetju Cardify. Podjetje je zasnovalo aplikacijo, ki je uporabnikom omogočala brskanje po karticah zvestobe, nekaj zaposlenih pa je ugotovilo, da bi podoben mehanizem z drsenem po zaslonu (»swipe«) lahko deloval tudi na aplikaciji za zmenke. Skupaj so ustanovili Tinder, kjer je bila Whitney Wolfe Herd podpredsednica oddelka za marketing. V tistem času je začela hoditi z Justinom Mateenom, še enim od soustanoviteljev, a njuno razmerje se ni dobro končalo, zato je zapustila podjetje in ga tožila zaradi spolne diskriminacije. Odločila se je, da bo odšla na svoje. Zaradi slabih izkušenj z moškimi je najprej želela zasnovati pozitivno naravnano aplikacijo oz. družbeno omrežje za ženske. Imenovalo naj bi se Merci, temeljilo pa naj bi na tem, da bi ženske podpirale ženske in druga drugi dajale potrditev in komplimente.
»Pravila zmenkov so tako čudna. Zakaj jih ne bi prekršili?« so se spraševali v oglasih, ki sta jih zasnovala Oli Beale in Alexandre Holder, kreativca agencije Mother.
Podprl jo je ruski milijonar Andrey Andreev, ki pa ji je predlagal, naj raje ustanovi lastno aplikacijo za zmenke. Sprva ji ideja ni bila všeč, nato pa se je strinjala z njo – pod pogojem, da bo to aplikacija, kjer bodo imele vse niti v rokah ženske. Zaposlila je Caroline Roche, prijateljico, ki jo je spoznala na univerzi, in skupaj sta hodili po študentskih zabavah, kjer sta promovirali Bumble kot ženskam prijazno aplikacijo za zmenke. Pri promociji sta nenehno poudarjali, da pri Bumblu vse temelji na spodbujanju prijaznosti in medsebojnega spoštovanja. Ženske so tiste, ki naredijo prvo potezo, nato pa ima moški 24 ur časa, da se odzove.
Ne aplikacija, ampak blagovna znamka
Nekateri zaposleni so pozneje poročali, da so imeli na začetku kar nekaj težav in negativnih kritik aplikacije, ki so jo mnogi primerjali s Tinderjem. Prav tako pa so številni povedali, da se Whitney Wolfe Herd s kritikami ni preveč obremenjevala, ampak si je preprosto prizadevala, da bi stvari izboljšala. Njena največja želja naj bi bila že od samega začetka, da bi Bumble prerasel koncept aplikacije in bi ga ljudje dojemali kot uspešno blagovno znamko. Tudi zato si je želela, da ga ne bi povezovali samo z zmenki, ampak da bi postal platforma za vsakovrstna srečevanja in tudi za sklepanje platonskih prijateljstev.
Sedež podjetja je v Austinu, zaposleni pa mu ljubkovalno pravijo panj (ang. hive). Stavba in skoraj vse v notranjosti je v različnih odtenkih rumene, na stenah pa so zapisi, kot je Bee Kind.
Bumble danes tako temelji na treh stebrih – poleg Bumble Dating, namenjenega zmenkom, sta tu še Bumble BFF za prijateljstva in Bumble Bizz za poslovno mreženje. S slednjim želijo vsaj delno konkurirati LinkedInu. Bumple Bizz ima algoritem, ki samostojno predlaga poslovne povezave, tudi tukaj pa veljajo že znana pravila – ujemanje lahko preveri vsak, stik pa lahko vzpostavijo le ženske. »Ali mislim, da bomo s tem rešili vse ženske težave po vsem svetu? Ne, menim pa, da je to dober prvi korak za rekalibriranje sistema, ki velja že predolgo. Verjamem, da ima internet veliko moč in da lahko spremeni vedenje marsikoga od nas – če ga uporabljamo v dober namen, seveda,« je Wolfe Herdova med drugim povedala v že omenjenem intervjuju za revijo Time.
Regulacija je pomembna
Že od samega začetka se zavzema za regulacijo objav. Odločno nasprotuje objavi golih fotografij ali fotografij, na katerih ljudje pozirajo z orožjem, pa tudi žaljenju in neprimernim besedam. »Če gre človek na ulico gol, obstaja velika verjetnost, da bo prišla policija in ga odpeljala v zapor oz. ga bodo kaznovali. Če objaviš golo fotografijo na spletu, pa je velika verjetnost, da se ti ne bo zgodilo nič,« pravi.
Bumble je po besedah predstavnika podjetja leta 2020 zabeležil več kot 880.000 incidentov, ki so kršili uporabniške smernice. Sankcije segajo od pisnih opozoril do začasnih prekinitev ali celo trajne blokade uporabnika na platformi. »Za skeniranje uporabljamo programe umetne inteligence. Kaznujemo sovražni govor, slike orožja, tudi določenih simbolov, kot je svastika, in določene besede znotraj pogovorov – na primer samomor, rasne žaljivke in podobno,« pravi Miles Norris, glavni produktni direktor podjetja Bumble. Njihov trud hvalijo tako uporabniki, saj v Bumblu pravijo, da so v letu 2020 gostili 112 milijonov »dobrih klepetov« (oz. klepetov, ki so jih uporabniki ocenili s pozitivnimi povratnimi informacijami), kot tudi mediji. »V trenutku, ko večina direktorjev tehnoloških velikanov išče izgovore, zakaj ne morejo biti odgovorni za vedenje uporabnikov na svojih platformah, je Whitney Wolfe Herd redka osebnost, ki svoje podjetje vidi kot orodje za (pre)oblikovanje obnašanja ljudi na spletu in zunaj njega,« so na primer zapisali v reviji Time.
Članek je bil izvorno objavljen v 492. številki Marketing magazina.