»Kreativci raje delajo videoposnetke kot spletne pasice«
Videooglaševanje je zagotovo največji trend v digitalnem marketingu in njegovi priljubljenosti še ni videti konca. Prav video je tudi skupni imenovalec tradicionalnih in digitalnih kanalov, meni Zoran Savin, direktor IAB Slovenija.
Simona Kruhar Gaberšček
Na današnji IAB Akademiji so bili v ospredju trendi v digitalnem marketingu, s poudarkom na Sloveniji. Zoran Savin je uvodoma nanizal največje premike na slovenskem trgu digitalnega oglaševanja v zadnjem letu; od tega, da za Metine platforme ne skrbi več Aleph (oziroma Httpool), zaradi česar se oglaševalci soočajo s pomanjkanjem ustrezne podpore, da je podjetje AdMixer prevzelo podporo za Google, da je odslej tudi pri nas možno oglaševanje na TikToku in da je prišlo do združitve podjetij za nativno oglaševanje Outbrain in Teads. Poleg tega pospešeno vstopajo novi kanali, kot je digitalno zunanje oglaševanje, tradicionalni, kot sta televizija in oglaševanje ob mestu nakupa, pa se soočajo z izzivi merjenja in po Savinovih besedah postavljajo osnove za dokončno združitev digitalnih in tradicionalnih kanalov. »Video bo najpomembnejši del prehoda med tradicionalnimi in digitalnimi kanali. Že od leta 2022 najbolj enakomerno raste in po oceni IAB bo še naprej raslo z enakim tempom,« pravi in malce v šali doda: »Kreativci raje delajo videoposnetke kot spletne pasice.«
Je DOOH zadnje dejanje digitalizacije medijev?
Digitalizacija zunanjega oglaševanja je za številne trge edini način rasti, meni Zoran Savin. Številke, ki jih je nanizal kot dokaz vse večji razširjenosti digitalnega zunanjega oglaševanja (DOOH), ne vzbujajo dvoma. Trg digitalnega zunanjega oglaševanja v Evropi bo do leta 2029 rasel s povprečno letno stopnjo rasti med 10,3 in 14 %. Nemčija bo ostala vodilni trg in naj bi do leta 2028 dosegla vrednost približno 825 milijonov evrov. Stopnja rasti v Veliki Britaniji bo 10,5-odstotna, v Franciji pa še večja, 12,3-odstotna. »Rast prispevajo napredne tehnologije, kot so interaktivni zasloni in LED-zasloni, ter večja uporava podatkov za bolj ciljno usmerjene kampanje,« navaja Savin.
Kako pa je z razvojem DOOH v Sloveniji? O tem so na okrogli mizi razpravljali Urban Korenjak, direktor trženja v Europlakatu, Igor Gajster, direktor TSmedie, in Simon Struna, specialist za programatični digitalni ekosistem v iPROM-u.
Z leve proti desni so Zoran Savin (IAB Slovenija), Simon Struna (iPROM), Igor Gajster (TSmedia) in Urban Korenjak (Europlakat). (Foto: Črt Piksi)
»Smo v fazi, ko se vse več oglaševalcev odloča za oglaševanje na zunanjih digitalnih zaslonih – pri TSmedii imamo digitalne velikane že več kot deset let, ki so pozicionirani na vozliščih z največjo frekvenco,« je uvodoma izpostavil Gajster, med njihovimi prednostmi pa poleg opaženosti izpostavil predvsem nižji ogljični odtis. »Za zunanje oglaševanje je najpomembnejše troje: lokacija, lokacija in lokacija. Digitalizacija pa dodaja še možnost video naslavljanja in različne animacije, ki pritegnejo oko mimoidočega,« pravi Korenjak in dodaja, da prihodki od digitalnega zunanjega oglaševanja močno naraščajo; pri Europlakatovem lastniku, družbi JCDecaux, v Veliki Britaniji dosegajo že 73 odstotkov vseh prihodkov z digitalnimi zasloni, v ZDA pa 70 odstotkov. Gajster je ob tem izpostavil še napoved, da bo do leta 2030 rast digitalnega zunanjega oglaševanja na svetovni ravni kar 100-odstotna. In še zanimivost, ki jo je navedel Korenjak: JCDecaux postavlja digitalne zaslone le na tistih letališčih, ki imajo vsaj 10 milijonov potnikov na leto in ljubljansko letališče ga žal pri tem niti najmanj zanima. Doseg in frekvenca sta torej tista, ki največ štejeta tudi v digitalnem zunanjem oglaševanju. Tudi v Sloveniji bo še naprej dosegalo rast, a se hkrati soočalo z omejitvami, predvsem z majhnostjo slovenskega trga.