»Kultura ne bogati le družbe, ampak napaja tudi kreativnost oglaševalske panoge«

Po mnenju Petje Selan je kultura v Sloveniji obravnavana kot »dekoracija, ne pa kot 'kor ljudstva duha', ki kaže kreativnost naroda skozi vse čute ustvarjalnosti, ki je pokazatelj bogastva, značilnosti, drugačnosti in znanja, ki ga gospodarstvo ne zna najbolje koristiti. Vse pa se zares mora prepletati, saj je vse del naše celote, naših bistev. Kultura je množica informacij, ki so drugače razporejene, prikazane in obravnavane z ustvarjalčevega kota, ki se zrcali navzven do opazovalca, tako si lahko svobodno odpremo oči in razmišljamo s svojo glavo,« pravi.

Jure Tovrljan pa meni, da je kultura pomembna, ker s svojo izrazno, sporočilno in provokativno močjo ne bogati le družbe, ampak napaja tudi kreativnost oglaševalske panoge. »Oglaševalci zato vedno pogledujemo proti kulturnim institucijam in si želimo, da bi lahko soustvarjali promocijo, saj ponuja neskončno možnosti v morju kreativnosti,« pravi.

Po njegovih besedah je v Sloveniji kulturni marketing nekako razpet med dvema ekstremoma: »Na eni strani iz ustaljenih tirnic izstopajo zgodbe, ki v promocijo prelijejo presežnost in presenetljivost kulturnih del oz. dogodkov, ki jih oglašujejo. Na drugem, stranskem tiru pa mimo nas beži množica anonimnih, medlih del, ki so premalo pogumna in drugačna, da bi prebila kakofonijo (o)glasne krajine,« je povedal za MM.

Dobre prakse obstajajo

Sogovornika smo prosili tudi za kakšen primer dobre prakse kulturnega marketinga. Petji Selan se trenutno zelo zanimiv zdi razpoznavni trend v umetnosti, ki mu sledi že vsaj pet let »in je zdaj glasnejši in večkrat uporabljen tudi v oglaševanju. Tu pa ostaja v srži ljudstva – del ulične umetnosti, ki pa ga, prava skupnost za promocijo mesta, koristi kot piedestal oziroma zibelko umetnostnega ustvarjanja na poziv ustvarjalcev vsega sveta, da obogatijo ulice Londona, in ga zaradi tega naredijo lepega, zanimivega, obiskanega in drugačnega.«

Tovrljan med pozitivnimi primeri izpostavi Festival Borštnikovo srečanje, ki po njegovih besedah iz leta v leto prelije igrivo teatralnost z odrov v zunanje oglaševanje. »Drugi pa je Jazz Kamp Kranj, ki improvizacijo jazza vsako leto drugače prevede v izvirne oblike promocije. Prav izvirnost, drznost in gledanje izven meja zgolj klasičnih formatov in konvencij je tisto, česar bi pričakoval še več,« pravi.