Kupovanje rabljenih oblačil je vse bolj priljubljeno

25. avgusta je mednarodni dan oblačil iz druge roke. Nakupovanje rabljenih izdelkov vodi ne le k čistejšemu okolju, temveč tudi k prihranku denarja, zato so na bolha.com vzpostavili komunikacijsko akcijo, v kateri pozivajo Slovence, naj si obogatijo garderobo z ohranjenimi oblačili, ki jih najdejo na njihovi spletni strani med več kot 80 tisoči oglasi.

Obleke iz druge roke pri Slovencih vse bolj priljubljene

Podatki s spletne strani bolha.com kažejo, da je v kategoriji oblačil in obutve trenutno aktivnih skoraj 80 tisoč oglasov. Od tega je kar 77 odstotkov oglasov v kategorijah otroških oblačil in obutve (44 odstotkov) ter ženskih oblačil in obutve (31 odstotkov). Na otroškem segmentu mamice največ prodajajo otroško obutev, hlače, majice, jakne, oblačila za novorojenčke in dekliške oblekice, kar kaže na to, kako zelo sprejet je takšen način kroženja oblačil za otroke. »Gre za klasični primer krožnega gospodarstva, ki zares deluje,« so povedali na bolha.com.

Zakaj so rabljena oblačila nakupovalni model prihodnosti?

Pri bolha.com navajajo naslednja dejstva:

• Pri izdelavi enega para novih hlač iz jeansa se porabi kar 3.781 litrov vode in ustvari več kot 33 kilogramov ogljikovega dioksida.

• Za pridelavo enega kilograma bombaža je potrebnih več kot 170 litrov vode.

• Vsako leto modna industrija porabi 93 milijard kubikov vode. Toliko vode zadošča letni rabi vode za pet milijonov prebivalcev.

• Približno 20 odstotkov odpadne vode po vsem svetu prihaja iz barvanja in čiščenja tkanin.

• Kar 87 odstotkov vlaken, uporabljenih za oblačila, konča na odlagališču ali jih sežgejo.

• Manj kot 1 odstotek uporabljenih oblačil se reciklira naprej v nova oblačila.

Na rabljena oblačila bolj prisegajo mlajše generacije

 »Oblačila iz druge roke so pri Slovencih sicer priljubljena, vendar je, kot opažam, ta trend najbolj prisoten pri mlajših generacijah,« pove modna oblikovalka Maja Štamol Drolc, ki se je z oblekami iz druge roke prvič srečala pred približno petnajstimi leti v Parizu: »Pritegnila me je izložba male trgovinice v eni izmed pariških ulic. Ob vstopu vanjo sem se zagledala v črno obleko znanega oblikovalca in šele po pogovoru s prodajalko ugotovila, da obstaja le ena velikost, ker je obleka že nošena in sem jaz pravzaprav v starinarni, kot smo včasih te imenovali trgovinice. Takrat nisem kupila nič, a se je nekaj let pozneje to spremenilo.«