»Ljudje smo kot švicarska vojska – v ničemer zares dobri, a solidni«
Eden od največjih živečih mislecev Dan Ariely je drugi dan festivala Dani komunikacije napolnil dvorano z ekstravagantnim okroglim odrom in pojasnil, da smo ljudje zelo neracionalni, a v tem zelo predvidljivi.
Kaja Kovič
Dan Ariely je eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za vedenjsko psihologijo in ekonomijo, večkrat nagrajeni avtor in znanstvenik na univerzi Duke. V preteklosti je osvojil skoraj 30 milijonov gledalcev TED-govorov, Bloomberg pa ga je uvrstil v izbor 50 najbolj izvirnih mislecev na svetu.
Govorec je obiskovalce navdušil s pripovedjo o eksperimentih, ki jih z ekipo izvajajo zato, da raziskujejo človeške vzorce, ki vodijo k pomembnim odločitvam in spreminjanju sveta. Na odru je pojasnil, da smo ljudje veliko manj racionalni, kot trdijo prejšnje teorije (na primer teorija Maxa Webra), a po drugi strani smo v tej neracionalnosti zelo predvidljivi: »Ljudje smo kot švicarska vojska, v ničemer nismo zares dobri, a smo v vsem solidni. V preteklosti nismo imeli vseh teh modernih konceptov in tehnologij, a že takrat smo v žepu nosili švicarski nož. Ta ni bil nikoli popoln, zdaj pa je celo staromoden. Kateri koraki so nas pripeljali do točke, zakaj nosimo v žepu poleg mobilnega telefona švicarski nož in ne nekaj popolnoma vesoljskega? Smo naredili napako v načinu prehranjevanja, spalnih navadah ali ljudje na splošno premalo ali preveč telovadimo ... ?«
Ariely z ekipo s pomočjo družbenih eksperimentov analizira, katera orodja imamo ljudje, katere so naše primarne naloge, kam sodimo in kako bi lahko sprejemali boljše odločitve, da bi živeli še boljše. Pri eksperimentih so zelo pozorni na podrobnosti človeških življenj in poskušajo analizirati njihove odločitve o financah, zdravju, druženju itd. in najpomembnejše za marketinško industrijo – za kaj smo ljudje pripravljeni plačevati. »Kljub temu, da ljudje sprejemamo zelo neracionalne odločitve, smo v njih zelo složni in predvidljivi. Motivacija za plačilo višje cene je zelo enostavna. Kar si želijo drugi in kar je dražje, bo kupilo več ljudi. Ko so v Zagrebu v davni preteklosti uvedli višji davek na okna v višjih nadstropjih, so ljudje začeli postavljati okna v višjih nadstropjih. Zakaj? Ker so želeli pokazati, da si to lahko privoščijo. Ali pa ko ljudje tečejo na maratonu in so ob tem, preverjeno, vidno nezadovoljni predvsem zaradi bolečin, a to počnejo, ker vedo, da si na ta način zvišujejo lastno vrednost. Teči maraton je 'kul'! Podobno lahko trdimo za pitje vina v prestžni restavraciji ali pitje istega vina v skodelici za čaj doma za računalnikom. Gre za prodajanje idej in na te smo ljudje nori,« je še zatrdil mislec.