Poletna spoznanja

Navijanje kot knajpanje duše

Branka Bizjak Zabukovec, vodja vsebinskega marketinga v agenciji Futura DDB, pravi, da je bilo njeno poletje precej zaznamovano s športom. »Navijanje za naše športnike dojemam kot neke vrste knajpanje duše. Najprej si v hladnem primežu strahu in živčnosti, nato pa sledi katarzična sprostitev duše in mišic, ki lahko traja tudi več dni. Športne zgodbe in navijanje me navdihujejo, ukvarjanje s športom pa me sprošča, mi daje nove ideje in energijo,« pravi sogovornica, ki pogosto vleče vzporednice s športom, življenjem in delom. »Polfinalna tekma naših košarkarjev s Francozi je ponovno pokazala, kako ljudje potrebujemo dobre, optimistične zgodbe, občutek, da se da, da je veliko mogoče, če se potrudiš, delaš pravilno, s strastjo in srcem. Mislim, da je tisti četrtek Slovenija za dve uri obstala. Na družbenih omrežjih smo lahko opazovali slike praznih cest in posnetke spremljanja tekme v številnih kolektivih. Tudi na Futuri smo si skupaj ogledali tekmo. To me spominja na zgodbe generacije pred nami, ko so se med vožnjo Bojana Križaja ustavile tovarne. Kaj nam to pove? Da se človeške potrebe kljub hitremu razvoju številnih tehnologij niso spremenile. In to bi morali upoštevati tudi v marketingu in oglaševanju. Naloga, ali bolje rečeno priložnost, znamk je opolnomočiti ljudi, jim izboljšati življenje, se truditi za boljši svet, jih navdihniti, da se bodo tudi sami trudili postati boljša različica sebe. To, kar športnim zanesenjakom daje šport, bi morale znamke dajati svojim potrošnikom,« je prepričana.

Pridnost ne. Pametno in učinkovito delo da.  

Ob spremljanju olimpijskih iger je opazila tudi, da mediji in navijači naše junake še vedno zelo radi označujejo s pridevnikoma priden in skromen. Po njenem mnenju te lastnosti nimajo veliko zveze z uspehi in šampijonstvom. »Sama pridnost te ne pripelje daleč. Še najprej do izgorelosti. Bolj je pomembno pametno in predvsem učinkovito delo. Tudi počitek je zelo pomemben del vseh treningov. Enako velja v življenju: delati je treba učinkovito, s pravim fokusom in prioritetami ter si znati vzeti tudi počitek,« meni Branka Bizjak Zabukovec, ki bo drugo polovico poletja preživela v znamenju priprav na novo študijsko leto. Predmet Spletne vsebine in tekstopisje, ki ga predava na Gea College, poskuša vsako leto spremeniti in posodobiti vsaj za 60 odstotkov. Na koncu predavanj si vedno zapiše, kaj je bilo študentom všeč, na kaj so se odzivali, česa niso najbolje razumeli in kje je potrebno še več primerov in vaj, potem pa to upošteva pri pripravi vsebin za naslednje leto. To tudi narekuje kup knjig, ki je trenutno na njeni pisalni mizi – vse so bolj ali manj povezane s tekstopisjem.

Z leposlovjem se polni skozi celo leto

Tudi pri branju se ravna podobno kot pri delu. »Tako kot ne moreš samo delati, ne moreš brati samo strokovne literature, zato zelo rada posegam po leposlovju. Z njim se polnim skozi celo leto, poleti pa seveda še malo več. Knjige, ki bi jih tudi drugim priporočila v branje, objavljam na instagramu pod ključnikom #brankabere. Ko si med letom želim privoščiti nekaj ur počitka, velikokrat posežem po preverjeni, dobri žanrski literaturi. Knjige Tadeja Goloba, Mojce Širok in Avgusta Demšarja še tople jemljem iz knjigarn. Poleg domačih avtorjev je tu seveda še Jo Nesbo. Redno spremljam revijo Bukla in Facebook stran Knjigobežnice, kjer dobivam ideje za druge zvrsti,« pravi. Letos so jo najbolj navdušile Na prepihu Sama Ruglja, ki govori o spopadanju s slovensko planinsko potjo in posredno s korono, literarno obarvana poljudna zgodba o psihoterapiji Morda pa se moraš s kom pogovoriti, biografija Radka Poliča (»Vau kakšno življenje je imel ta človek«, pripomni), zbirka kolumn velike dame Ksenije Benedetti in novi roman Paola Giordana Raztrgajmo nebo. Na nočni omarici jo čaka še nov roman Andreja Blatnika Trg osvoboditve, na vrhu nakupnega seznama pa sta Niti koraka več Janje Vidmar in Čista desetka Slavka Jeriča, zaradi njene že prej omenjene navdušenosti nad dobrimi športnimi zgodbami.

Letošnje poletne ideje so nekaj posebnega

Janja Božič Marolt, predsednica uprave Mediane, pravi, da je poletje »njen« letni čas že od nekdaj. »Rojena poleti, šolske počitnice poleti, prvi zaslužek z obiranjem hmelja poleti, taborniki poleti, Mediana prvič v registru poleti, mož poleti, prvorojenka poleti, drugorojenec poleti, sprva morje le poleti, razgaljenost poleti, prijatelji poleti, odklop poleti, počitek poleti inšeinšeinše razlogov za navdih in dosedanje rezultate poletja,« pove z nasmehom. Potem doda, da jo je tekmec pravkar opomnil, kako je pred skoraj tridesetimi leti še kot študent od nje dobil disketo z njihovim prvim projektom. »Dobro so jo preštudirali in prekopirali ter dejansko postali naši konkurenti. Tudi zato za letos povem le, da bodo tokratne poletne ideje obrodile projekt, s katerim bo Mediana sčasoma vodilna na še enem novem področju. Poleg tega pa se še naprej pospešeno digitaliziramo, avtomatiziramo in nadalje humaniziramo,« pravi.

Prilagodljivi preživijo

Kot eno od najpomembnejših poletnih spoznanj Janja Božič Marolt navede dejstvo, da preživijo prilagodljivi. »Načrti so zato, da jih spreminjaš. Nikoli ne obupaj. Ne oziraj se nazaj le, če si prepričan, da za tabo ni nikakršnih žrtev. Biti najboljši ni vedno lahko, biti prvi v biznisu je pogosto težko. Ljudje se težko sprijaznijo, da se preprosto ne daš, da se te ne da kupiti, da stojiš za svojimi dejanji. Rudniki zlata, nahajališča titana, polja prehranskih in industrijskih rastlin so nedvomno naravna bogastva, vendar največje naravno bogastvo ostaja človek, zato bi si moral ves svet prizadevati za ohranjanje njegovega dostojanstva,« je prepričana sogovornica, ki izpostavi še tri knjige, ki so jo letos navdušile.

To so Ni se še stemnilo Marcela Štefančiča, za katero pravi, da je knjiga, ki jo strastno bereš, uživaško poslušaš in zadeto gledaš. »Knjiga, ki je bogato besedilo, glasna glasba in živ film. Knjiga, ki smo jo živeli. Knjiga, ki te spominja, opominja in uči. Knjiga, ki je eden Marcelovih presežkov, fajntjunovski audio-video-zgodovinsko-književnostno-filozofsko-družbenokritično-doživljajsko-memoarsko-opomniško-kritiško-glamurozno-resničnostni, a hkrati Štefančičev subjektiven glasbeni portret Dylana, Younga, Eaglsov in Bowieja, ki bo črno na belem večen, kot so njihovi brezčasni komadi.«

Poleg nje lahko omeni še Pravičniški um Jonathana Haidta, za katero pravi, da bi jo morali prebrati vsi, ki menijo, da bi lahko vsaj minimalno prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju in sobivanju različno mislečih na svetovnonazorskem in političnem kontinuumu od skrajno levih do skrajno desnih. Univerzalna svetovna spoznanja in z raziskavami podprta dognanja so lahko koristna tudi za aktualno slovensko sceno. »Vsak se lahko najde v njej, sebe ali drugače mislece, razvozlava zapletene možganske funkcije in odnose, saj, kot tudi Haidt piše, ljudje smo v osnovi skupinska bitja, naše druženje in povezovanje je ključno za našo psihološko strukturo.«

Tretja knjiga so Nebesa Jureta Apiha: »Knjiga, ki ponovno odstira nekaj tančic Juretovega delovanja, čustvovanja in političnega prepričanja. Četudi jo predstavlja kot kriminalko, ki se res prebere na dah, je res tudi, da je izpovedna in domiselna izzivalka.«

Za njo je delovno poletje

Mojca Briščik, izvršna direktorica SOZ in predsednica festivala Zlati boben, bi letošnje dopustovanje opisala kot koktajl »turbo« vitaminov in navdihov. »Slednji se nanašajo predvsem na mednarodni projekt Zlati boben, ki ga, po osveženi podobi in prenovljeni tekmi, čaka še zadnji korak v fazi transformacije. Sicer pa smo se na SOZ-u prav čez poletje utapljali v delu. Pred vrati je namreč jubilejni 30. SOF, ki bo 9. in 10. septembra v Ljubljani, nato Effie, ki vabi k prijavi del do sredine septembra in ko že omenjam prijavo del, je tu še Zlati boben, na katerega lahko prijavitelji svoja dela prijavijo le še do 1. septembra. Naj dodam še vabilo k udeležbi na njem. Zlati boben bo letos eden od redkih festivalov, ki bo na ogled brezplačno preko spleta, in sicer v obliki 3-dnevnega kongresnega programa in s podelitvijo nagrad,« našteje.

Knjige omilijo napetost

Kljub načrtovanju številnih projektov pa je Mojca Briščik našla čas tudi za branje. Pravi, da je bilo poletje v znamenju zabavne literature, a s podtonom iskrenosti in količkaj surovosti. »Po res izjemno zahtevnem letu sem se odločila, da si bom bralne ure popestrila z avtorji, ki absolutno ne rešujejo sveta ali razvijajo globoka spoznanja o čemur koli, temveč znajo biti hudomušni na bister način ali surovo iskreni. Iz mojega nabora dopustniških knjig bi zato izpostavila dve, ki pa povsem naključno izstopata tudi po 'sočnem izrazoslovju'«, se nasmehne. Prva je The Subtle Art of Not Giving a F*ck: A Counterintuitive Approach to Living a Good Life avtorja Marka Mansona, za katerega pravi, da je izredno neposreden, provokativen in opominja na dejstvo, da premalo ljudi »aktivno« živi svoje življenje. »Drugo pa sem prejela v dar – najbrž sem jo prejela z razlogom, in ima pomenljiv naslov Let That Sh*t Go: A Journal for Leaving Your Bullsh*t Behind and Creating a Happy Life avtorice Monice Sweeney. O čem govori, si lahko sami predstavljate. Četudi je bilo letošnje poletje delovno, so me prav takšne in podobne knjige oddaljile od napetosti pričakovanja, ali bomo vsi, ki živimo od festivalov in drugih dogodkov, preživeli letošnje leto, in me opomnile, da ne moremo čez sebe, saj ne nazadnje nismo vsemogočni,« sklene.

Športniki so nam lahko za zgled in navdih tudi v poslu

Marko Kolbl, direktor in solastnik podjetja Europlakat ter ustanovitelj in lastnik radijskih postaj Hitradio Center in Rock Radio, pravi, da je zanj poletje najprej čas za oddih in sprostitev, nato pa si običajno vzame tudi čas, da v miru razmisli o nekaterih bolj strateških vsebinah in novih projektih za prihodnja leta. Na vprašanje, do kakšnih poletnih spoznanj je prišel, z nasmehom pove: »Da smo dobri v športu. Užitek je spremljati naše olimpijce, ki dosegajo fantastične uspehe. Lahko so nam za zgled in navdih tudi v poslu. Bodimo pogumni, postavimo si ambiciozne cilje. S trdim delom in močno voljo nam lahko uspe marsikaj.«

Kaj pa branje? Marko Kolbl na dopustu veliko bere, predvsem leposlovje, trenutno pa ga najbolj navdušujejo kriminalke skandinavskih avtorjev.

Poletje je pozitivno tudi na poslovnem področju

Lidija Rakuša, direktorica marketinga v Merkurju, pravi, da je poletje njen najljubši del leta. Dopust si po navadi privošči takoj po koncu šolskega leta, saj uživa v občutku, da se počitnice za vso družino začnejo takrat, ko se začnejo šolske počitnice. »Tako se skupaj vsi čim prej naužijemo svežine morja in drug drugega, zjutraj dolgo poležavamo, popoldne pa aktivno raziskujemo okolico. Poletje je pozitivno tudi na poslovnem področju. Je čas, ko si privoščimo teambuilding, se vsi za trenutek ustavimo in pogledamo rezultate, raziskave, konkurenco, trende. Si vzamemo več časa za skupno iskanje novih idej in gradimo strateške nastavke za drugo leto. Imam odlične sodelavce, ki me navdihujejo in skupaj z veseljem ustvarjamo navdihujoče projekte. Nekaj novega pripravljamo tudi za jesen,« obljublja.

Korona je spremenila nakupne navade ljudi

V letošnjem poletju je prišla do spoznanja, da je korona neverjetno in korenito spremenila nakupne navade ljudi, tudi načine, kako zaposleni delamo, še posebej ima v mislih vse, ki delajo v trgovini. Že nekaj časa uporabljajo orodje za upravljanje s kupci Hubspot, preko katerega zbirajo leade, pošiljajo e-pošto, upravljajo oglaševalske akcije in drugo. »V aprilu 2021 smo začeli s prodajo sončnih elektrarn, odločili smo se za neklasičen način prodaje za trgovca, kot smo mi. Zadeve ne prodajamo v trgovini, niti v e-trgovini, ampak prodajo vršimo tako, da zbiramo »interes« preko digitalnih poti, leade pa potem preko platforme Hubspot pripeljemo do strokovnjakov, ki posel izvedejo. In smo uspešni. Tako tudi mi še bolj spreminjamo nakupne navade in način, kako delamo zaposleni v trgovini,« pove in doda, da je prepričana, da je vpeljevanje novih digitalnih orodij v marketingu in prodaji nujno, je pa tudi izjemno kompleksno, s tem mora dihati in se prilagajati celo podjetje.

Pogreša kulturne prireditve

Lidija Rakuša rada bere. Na strokovnem področju izpostavlja knjigo spletne psihologinje Natalie Nahai Webs of Influence. Prebrala jo je po tem, ko je poslušala njeno spletno predavanje, kjer jo je navdušila s svojim pozitivnim pogledom in širokim znanjem o spletu. »Trenutno pa berem nekaj za dušo in osebno rast, knjigo treh avtoric Louise Hay, Ahlee Khadro in Heather Dane Ljubezen do sebe je pot do zdravja, s podnaslovom Izbirajte misli in hrano, ki zdravijo telo in duha. Si pa zelo želim, da bi si lahko kmalu ogledala kakšno baletno predstavo. Res pogrešam kulturne prireditve,« še pove.

Foto: Klemen Razinger 

»S poletjem znova postanemo otroci«

Po mnenju Janeza Rakuščka, kreativnega direktorja v agenciji Luna \TBWA, je menjavanje letnih časov pravzaprav edino, kar nas še povezuje z ritmom narave. »Čas dneva in izkušnjo neposrednega okolja smo si ljudje že davno prisvojili in ukrojili po svojih merah, prvega s pojavom ur na cerkvenih zvonikih, ki so dnevni ritem odmaknile od naravnega cikla sončnih vzhodov in zahodov, in drugega z izumom zemljevida, ki je čutno dojemanje prostora zamenjal s hladno, a resda zelo uporabno abstrakcijo,« pravi in doda, da imajo letni časi zato v naših življenjskih ritualih pomembno mesto, poletje še prav posebej.

»Zadnji dve poletji sicer nista bili takšni, kot bi morali biti, čeprav jima tega ne štejem v slabo – krivda nikakor ni bila njuna. A kljub temu ima s soncem obsijani del leta vedno poseben čar, kot da nas ob toplejših žarkih prevzame tisti »znan občutek, da se življenje znova začne s poletjem«, kot je v Velikem Gatsbyju zapisal F. Scott Fitzgerald. Zdi se mi, kot da s poletjem znova postanemo otroci in poskušamo še enkrat podoživeti majhna veselja poletnega odraščanja in uživati v drobnih trenutkih najbolj neposredne tubitnosti, kot je trenutek topljenja sladoleda na jeziku ali prijetno ščemenje suhe soli na goli koži po kopanju v morju,« pravi.

Glede na razpoloženje preskakuje med zvrstmi

Poleti so doživetja enostavno intenzivnejša, občutki bolj barviti, čustva toplejša in spomini močnejši, tudi zato je poletje idealno za početje, ki ga ima Rakušček sicer zelo rad: branje. Po navadi si pripravi paket, ki kombinira zahtevnejše branje z nekaj lahkotnejšimi romani, tako da lahko glede na razpoloženje preskakuje med zvrstmi. Letos se je lotil izjemno zanimive knjige ameriškega profesorja filozofije Scotta Soamesa The World Philosophy Made, ki se osredotoča na idejne temelje družbenih ureditev in pokaže, da je bila filozofska misel vedno predhodnik družbenih sprememb – bila je njihov pogoj, ne razlaga. Na marketinškem področju ga je navdušilo delo Douglasa Camerona in Douglasa Holta Cultural Strategy, »ki opozarja na reduktivno abstraktnost trenutno modernih znamčnih modelov, zaradi katere se v znamčnih procesih izgublja kulturna in humanistična pespektiva – in ravno ta je tista, ki znamkam praviloma omogoča preboje.« Za vmes pa je posegel po novi kriminalki izjemne novinarke in pisateljice Mojce Širok Evidenca, saj pravi, da je njeno pisanje enostavno težko izpustiti iz rok.

»In ko končujem tole besedilo, je avgust in zunaj pada dež. In ne morem si kaj, da se ne bi spomnil na verze Sylvie Plath: 'Avgustovski dež: najboljši del poletja je že mimo, nova jesen še ni rojena. Tisti čuden nejasen čas.'« sklene.

Foto: Jure Eržen

Treba je uživati, tudi če razmere niso idealne

Tudi na Manjo Robič – Zima, vodjo blagovne znamke Belinka v podjetju Helios TBLUS, poletje deluje pozitivno na vseh področjih. »Gibanje v naravi, potovanja, morje in občutek nekakšne brezskrbnosti me navdihujejo na vsakem koraku. Veliko navdihov najdem predvsem na potovanjih, ko sem v stiku z drugimi kulturami, različnimi ljudmi, in imam do neke mere spočite možgane. V takšnih pogojih nemalokrat najdem tudi kakšen zanimiv poslovni navdih. Letos, po koronskem letu, sem vsekakor prišla do spoznanja, da ničesar več ne bom jemala za samoumevno, da je potrebno uživati v vsakem trenutku in iz vsake situacije izvleči kar najboljše, tudi če razmere niso idealne,« pravi.

Bralna poslastica

Sogovornica je na področju knjig letos odkrila pravo poslastico zase, in sicer je prebrala knjigo japonskega romanopisca Harukija Murakamija O čem govorim, ko govorim o teku: »Glede na to, da sem tudi sama aktivna tekačica, sem marsikateri zapis v knjigi ponotranjila, pisatelj pa v svojem značilnem slogu zelo dobro opiše tek ter vse tegobe in veselja, ki jih človek doživlja skozi različna obdobja ukvarjanja s tekom.«

 Želijo prispevati k boljšemu počutju kupcev

Kot pravi Anita Srac, vodja področja marketinga v Lidl Slovenija, je tudi letos poletje v Lidlu zelo aktivno, saj pripravljajo več novih vznemirljivih projektov in oglaševalskih akcij, ki jih bodo predstavili v prihajajočih mesecih in novem letu, ena uspešna pa je že za njimi. »Začetek poletja smo obeležili z Lidlovo vinsko delavnico s povednim imenom »Z vinom po svetu«, ki smo jo v tem koronačasu izkoristili za spletno druženje in povezovanje z našimi vplivneži in prijatelji. Delavnico je vodila Lidlova vinska strokovnjakinja Mira Šemić, ki je celotno dogajanje popestrila tako z vinskimi kot tudi življenjskimi nasveti,« pravi Anita Srac, za katero je najbolj zanimiv del raznih snemanj spoznavanje še neodkritih delčkov Slovenije, kot so npr. vas Nedelica v Prekmurju in Strahinj na Gorenjskem. »Verjamem, da vsi hrepenimo po tem, da bi se to nepredvidljivo obdobje omejitev in zaprtij kmalu končalo, zato si želimo tudi skozi prihajajoče kampanje prispevati k boljšemu počutju in več radosti naših kupcev,« pravi.

»Naše namere bi morale biti najpomembnejši kompas v našem življenju«

Anita Srac ima zadnje čase na svoji knjižni polički nekoliko več knjig, ki jih bere izmenično, odvisno od razpoloženja. Med poslovnimi je to npr. klasika Napoleona Hilla Z idejo do bogastva (Think and grow rich), ki je po njenem mnenju ena od najboljših motivacijskih in poslovnih knjig vseh časov. Navdihuje jo, ker jo vedno znova spomni, kakšen vpliv imajo naše vsakodnevne misli in razmišljanje na kakovost našega življenja, prihodnost in doživljanje resničnosti. Meni, da teh vsakdanjih opominov ni nikoli preveč in da bi morale biti naše namere najpomembnejši kompas v našem življenju.

Za lahkotnejše branje pa priporoča knjigo Thich Nhat Hanha (ki se med drugim nahaja tudi v Lidlovi interni knjižnici) z naslovom Planting seeds. »Gre za odličen priročnik za razvijanje miselnosti, tolerance in sočutja pri odraslih in otrocih, ki vključuje zanimive igre za spodbujanje kreativnost in ljubezni do sveta in narave. In tega ni nikoli preveč,« pove.

Foto: Alexandre Cabrita

Včasih se je treba ustaviti

Jana Štokovič, vodja televizijskega trženja na Pro Plusu, meni, da njene najboljše ideje privrejo na površje med popolnim odklopom in med najbolj vsakdanjimi opravili. »Med sprehodom po tržnici, ko vse diši po morju in poletju. Med dolgimi pogovori z otroki. Ko skrijem telefon pred sabo in si vzamem čas zase, za družino, za sproščeno druženje s prijatelji. Spoznanje je logična posledica zgornjih stavkov. Da se je včasih treba ustaviti. Pogledati in videti. Slišati vesel smeh. Uživati trenutek in si ga zapomniti. Da bo tam, čakal na zalogi, ko ga bom potrebovala v mrzlih zimskih jutrih,« pravi.

Letošnje poletje je imela čas tudi za to, da je prebrala več dobrih knjig: »Imam navado, da že konec pomladi začnem pripravljati seznam knjig za na plažo. Zraven obvezno sodi viseča mreža, napeta med dalmatinskimi borovci. Letos so me navduševali Paolo Giordano z romanoma Samotnost praštevil in Raztrgajmo nebo, Margaret Mazzantini z romanom Novorojen, Mark Manson, ponovno Harari …«

Umiritev projektov prinaša priložnost za »čiščenje«

Za Andraža Zorka, partnerja v tržnoraziskovalni družbi Valicon, ima poletje dve blagodejni posledici. »Umiritev projektov v času vrhunca dopustov prinaša priložnost za 'čiščenje', za izpeljavo vseh tistih internih projektov, za katere med letom zmanjka časa. Druga so seveda počitnice. Vsako potovanje, četudi ni ravno na drugo stran zemljske oble, prinaša premik ne samo fizično, temveč tudi duševno. Ne spomnim se, da bi se že kdaj vrnil s počitnic, ne da bi s seboj prinesel vsaj eno idejo za kakšno novo stvar. Če delaš svoj posel z veseljem, je to zelo naraven pojav,« pravi. Letos je premišljeval predvsem o svetu, ki nas čaka po koncu epidemije, najbolj navdušujoče spoznanje pa je bilo, da se je večina napovedi, ki so jih podali na začetku epidemije, uresničila oz. se uresničuje, »kar pomeni, da je naša analitična in napovedna moč v odlični formi, kar je super osnova za naše nadaljne delo.«

Bralni del potreb je Andraž Zorko letos »zadovoljeval« s kratkimi zgodbami Roalda Dahla iz njegovega zgodnejšega obdobja.