Poletna spoznanja – 4.

Navijanje kot knajpanje duše

Branka Bizjak Zabukovec, vodja vsebinskega marketinga v agenciji Futura DDB, pravi, da je bilo njeno poletje precej zaznamovano s športom. »Navijanje za naše športnike dojemam kot neke vrste knajpanje duše. Najprej si v hladnem primežu strahu in živčnosti, nato pa sledi katarzična sprostitev duše in mišic, ki lahko traja tudi več dni. Športne zgodbe in navijanje me navdihujejo, ukvarjanje s športom pa me sprošča, mi daje nove ideje in energijo,« pravi sogovornica, ki pogosto vleče vzporednice s športom, življenjem in delom. »Polfinalna tekma naših košarkarjev s Francozi je ponovno pokazala, kako ljudje potrebujemo dobre, optimistične zgodbe, občutek, da se da, da je veliko mogoče, če se potrudiš, delaš pravilno, s strastjo in srcem. Mislim, da je tisti četrtek Slovenija za dve uri obstala. Na družbenih omrežjih smo lahko opazovali slike praznih cest in posnetke spremljanja tekme v številnih kolektivih. Tudi na Futuri smo si skupaj ogledali tekmo. To me spominja na zgodbe generacije pred nami, ko so se med vožnjo Bojana Križaja ustavile tovarne. Kaj nam to pove? Da se človeške potrebe kljub hitremu razvoju številnih tehnologij niso spremenile. In to bi morali upoštevati tudi v marketingu in oglaševanju. Naloga, ali bolje rečeno priložnost, znamk je opolnomočiti ljudi, jim izboljšati življenje, se truditi za boljši svet, jih navdihniti, da se bodo tudi sami trudili postati boljša različica sebe. To, kar športnim zanesenjakom daje šport, bi morale znamke dajati svojim potrošnikom,« je prepričana.

Pridnost ne. Pametno in učinkovito delo da.  

Ob spremljanju olimpijskih iger je opazila tudi, da mediji in navijači naše junake še vedno zelo radi označujejo s pridevnikoma priden in skromen. Po njenem mnenju te lastnosti nimajo veliko zveze z uspehi in šampijonstvom. »Sama pridnost te ne pripelje daleč. Še najprej do izgorelosti. Bolj je pomembno pametno in predvsem učinkovito delo. Tudi počitek je zelo pomemben del vseh treningov. Enako velja v življenju: delati je treba učinkovito, s pravim fokusom in prioritetami ter si znati vzeti tudi počitek,« meni Branka Bizjak Zabukovec, ki bo drugo polovico poletja preživela v znamenju priprav na novo študijsko leto. Predmet Spletne vsebine in tekstopisje, ki ga predava na Gea College, poskuša vsako leto spremeniti in posodobiti vsaj za 60 odstotkov. Na koncu predavanj si vedno zapiše, kaj je bilo študentom všeč, na kaj so se odzivali, česa niso najbolje razumeli in kje je potrebno še več primerov in vaj, potem pa to upošteva pri pripravi vsebin za naslednje leto. To tudi narekuje kup knjig, ki je trenutno na njeni pisalni mizi – vse so bolj ali manj povezane s tekstopisjem.

Z leposlovjem se polni skozi celo leto

Tudi pri branju se ravna podobno kot pri delu. »Tako kot ne moreš samo delati, ne moreš brati samo strokovne literature, zato zelo rada posegam po leposlovju. Z njim se polnim skozi celo leto, poleti pa seveda še malo več. Knjige, ki bi jih tudi drugim priporočila v branje, objavljam na instagramu pod ključnikom #brankabere. Ko si med letom želim privoščiti nekaj ur počitka, velikokrat posežem po preverjeni, dobri žanrski literaturi. Knjige Tadeja Goloba, Mojce Širok in Avgusta Demšarja še tople jemljem iz knjigarn. Poleg domačih avtorjev je tu seveda še Jo Nesbo. Redno spremljam revijo Bukla in Facebook stran Knjigobežnice, kjer dobivam ideje za druge zvrsti,« pravi. Letos so jo najbolj navdušile Na prepihu Sama Ruglja, ki govori o spopadanju s slovensko planinsko potjo in posredno s korono, literarno obarvana poljudna zgodba o psihoterapiji Morda pa se moraš s kom pogovoriti, biografija Radka Poliča (»Vau kakšno življenje je imel ta človek«, pripomni), zbirka kolumn velike dame Ksenije Benedetti in novi roman Paola Giordana Raztrgajmo nebo. Na nočni omarici jo čaka še nov roman Andreja Blatnika Trg osvoboditve, na vrhu nakupnega seznama pa sta Niti koraka več Janje Vidmar in Čista desetka Slavka Jeriča, zaradi njene že prej omenjene navdušenosti nad dobrimi športnimi zgodbami.

Umiritev projektov prinaša priložnost za »čiščenje«

Za Andraža Zorka, partnerja v tržnoraziskovalni družbi Valicon, ima poletje dve blagodejni posledici. »Umiritev projektov v času vrhunca dopustov prinaša priložnost za 'čiščenje', za izpeljavo vseh tistih internih projektov, za katere med letom zmanjka časa. Druga so seveda počitnice. Vsako potovanje, četudi ni ravno na drugo stran zemljske oble, prinaša premik ne samo fizično, temveč tudi duševno. Ne spomnim se, da bi se že kdaj vrnil s počitnic, ne da bi s seboj prinesel vsaj eno idejo za kakšno novo stvar. Če delaš svoj posel z veseljem, je to zelo naraven pojav,« pravi. Letos je premišljeval predvsem o svetu, ki nas čaka po koncu epidemije, najbolj navdušujoče spoznanje pa je bilo, da se je večina napovedi, ki so jih podali na začetku epidemije, uresničila oz. se uresničuje, »kar pomeni, da je naša analitična in napovedna moč v odlični formi, kar je super osnova za naše nadaljne delo.«

Bralni del potreb je Andraž Zorko letos »zadovoljeval« s kratkimi zgodbami Roalda Dahla iz njegovega zgodnejšega obdobja.

ž