Smo zeleni ali »zeleni«?
V tedniku Mladina so v junijskih Proglasih kritizirali mantro o zelenem prehodu in razogljičenju družbe kot glavnem odzivu na podnebne spremembe. Avtorje Proglasov smo prosili za nekaj besed o njihovih kreativnih rešitvah.
»Z veseljem si vsi natikamo zelena očala in svetu sporočamo, da je naša najljubša barva zelena. Delamo se, da smo predani ekologiji in da ves čas mislimo na jutri. Hkrati se pa nihče od nas ni pripravljen odpovedati lastnemu ugodju. Nekatere trgovske verige so se odpovedale plastičnim vrečkam, a hkrati na svojih prodajnih policah prodajajo posamično plastificirane kumare. Recikliramo papir. Recikliramo embalažo. A v resnici se le pretvarjamo, da svojo prihodnost pišemo na recikliran papir. In sami sebe ves čas farbamo na zeleno.«
New Moment
»Zeleni prehod je moderna razvojna paradigma, ki v sebi skriva več pasti kot jasnih odgovorov. Natančnih predstav, kaj naj bi to pomenilo ni – javnost, gospodarstvo, politika in civilna družba pa si ga predstavljajo vsak na svoj način … Navzven se v glavnem prikazuje kot politika trajnostnih ciljev, v realnosti pa gre lahko le za prazne besede. Zato naša kreativna rešitev ponazarja zeleno tranzicijo kot Potemkinovo kuliso prehoda, ki služi izključno za dober vtis.«
Matej Kodrič, kreativni direktor v agenciji Povem (sodelovala je tudi agencija Brief)
»Vsi opažamo problematičnost tako imenovane mantre o zelenem prehodu. Trajnost kot trend pogosto ustvarja negativne učinke in zavajanje, vsakodnevno smo priča zelenemu zavajanju s strani podjetij. Naša kritika pa ni usmerjena zgolj v odločitve podjetij in politik, tudi mi kot potrošniki moramo prevzeti svojo odgovornost. Zato smo za ponazoritev ideje izbrali bombažno vrečko, ki na prvi pogled deluje bolj zelena odločitev, ki pa v primeru, da le-ta prihaja za nizko ceno iz držav v razvoju, ni najbolj modra, saj s tem ustvarjamo ogromen ogljični odtis in spodbujamo neetičen odnos do delavcev.«
Formitas
»Mnoge zadeve, ki so dandanes prikazane kot zelene, eko, bio ... to pravzaprav niso. Zato smo potegnili vzporednico z virtualnim svetom družbenih omrežji, kjer najdemo ogromno olepšanih, popravljenih vsebin in lepotnih filtrov. Na zaslonu je vse videti popolno, lepo in brez napak, resničnost pa je precej drugačna.«
Tomaž Cör, vodja projektov v agenciji F2
Atomik studio