Treecelet: Veliko več kot le zapestnice
Okoljski podjetniški projekt Treecelet v Sloveniji ni neznanka, saj se je zgodba o Mihi Hrovatu, podjetnem mladeniču, ki je sklenil posaditi milijon dreves, hitro razširila po Sloveniji in tudi širše.
Tina Guček
Miha Hrovat in njegov brat Jaka že vse življenje prebivata ob gozdovih in lesu; že tri generacije imajo namreč družinsko mizarsko podjetje. »Tako lahko rečem, da je bilo sajenje dreves z nami že precej pred idejo Treeceleta. Vse se je začelo v mizarskem delu podjetja Mizarstvo Hrovat, kjer sta brat Jaka in sodelavec Domen razmišljala, kako bi kot malo podjetje naravi dali več, kot ji vzamemo. Tako sta prišla do ideje o sajenju dreves, nato pa se je še meni vse 'povezalo'. Vse skupaj se nam je zdelo tako dobro, da bi bilo škoda, če bi ostalo le znotraj podjetja, zato smo iskali načine, kako bi sajenje dreves razširili med ljudi. Tako je nastal Treecelet,« Miha Hrovat opisuje začetke projekta.
Sajenje dreves povezali s spletno prodajo
Vprašali so se, kaj znajo, in ugotovili, da imajo izkušnje s spletnimi trgovinami in oglaševanjem na družbenih omrežjih. Hitro jim je postalo jasno, da morajo združiti koncept sajenja dreves s spletno prodajo, saj so v tem najmočnejši. Navdihnile so jih na poslanstvo osredotočene blagovne znamke in odločili so se uvesti poslovni model, ki jim bo hkrati omogočil ustvariti prispevek naravi in doseči hitro rast, da bodo lahko učinkovito plačevali delavce, financirali projekte zasaditve dreves in preko družbenih medijev ozaveščali o krčenju gozdov. Tako so nastale zapestnice Treecelet. Zavezali so se k sajenju dreves za vsako prodano zapestnico preko financiranja projektov zasaditve dreves z njihovimi neprofitnimi partnerji, pri čemer bi drugim organizacijam, povezanim z gozdovi in živalmi, prispevali dodatne donacije.
Treecelet je že v prvih mesecih delovanja prerasel slovenske meje in zelo so ponosni, da so danes prisotni že v petnajstih državah po Evropi, kjer tudi aktivno oglašujejo. »Delujemo na način lokalizacije, kar pomeni, da vsako spletno stran prevedemo in nakupno izkušnjo prilagodimo vsaki državi posebej. Tu imamo krasne partnerje, ki nam pri tem pomagajo. Vedno več pozornosti namenjamo tudi profilu na TikToku in trenutno smo v iskanju osebe, ki bi na dolgi rok vodila naše profile. Na področju marketinga pa smo aktivni predvsem na družbenih omrežjih,« pravi Miha Hrovat.
V svet so poslali že več kot sto tisoč zapestnic.
Iz krize so prišli močnejši
Kot z veseljem in ponosom pove, je danes projekt Treecelet veliko več kot le zapestnice. Od leta 2019 so postali eden od največjih sejalnih projektov v Evropski uniji. Financirali so že več kot 600 tisoč posajenih dreves in podpira jih več kot 50 tisoč ljudi po vsej Evropi.
Kot mlad projekt Treecelet doživlja nenehne vzpone in padce. Med najtežje trenutke Miha Hrovat uvršča lansko leto, ko so doživeli pravi zlom in so morali korenito spremeniti model in način dela. »Spremembe v spletnem oglaševanju so se nas močno dotaknile, saj smo bili v prvi polovici lanskega leta še vedno stoodstotno odvisni od spletne prodaje. Zaradi iOS in drugih sprememb je spletna prodaja drastično padla in zato kot projekt kar naenkrat nismo bili več dobičkonosni. Toda izvlekli smo se vrhunsko. Takoj smo se odločili za razpršitev kanalov, od koder prejemamo sredstva. Osredotočili smo se na veleprodajo in zelo smo veseli, da imamo tudi tu krasnega partnerja za distribucijo naših zapestnic po vseh večjih letalskih družbah. Prav tako smo lani v projekt začeli vabiti druga podjetja, ki si želijo prispevati. To se je prav tako izkazalo za odlično potezo, saj zdaj financiramo več dreves kot kadar koli prej, hkrati pa smo finančno stabilni. Zelo zanimivo je tudi to, da smo povsem spremenili način dela in zdaj delamo 100-odstotno na daljavo – nimamo ne skladišča, niti pisarne. To nam omogoča vitko poslovanje, sredstva pa gredo v večanje pozitivnega učinka,« pravi.
Treecelet so zapestnice, ki sadijo drevesa.
»Podjetniki so superheroji današnjega časa«
Kljub vsem izzivom pa so v tem času doživeli tudi ogromno lepega. »Verjamemo, da smo podjetniki superheroji današnjega časa. Imamo moč najhitrejšega spreminjanja sveta. Najlepše je opazovati, kako lahko združimo dobiček in dobro delo, da ustvarita neverjetno harmonijo. Naše poslanstvo je v resnici zelo preprosto: s podjetništvom želimo povečevati pozitiven učinek na naravo, živali in ljudi. Kot superheroji imamo moč, da dobiček usmerjamo v dobro in takrat se zgodijo lepe stvari. Lepo je gledati, ko nekaj enostavno funkcionira – tako glede pozitivnega vpliva kot tudi finančno,« zadovoljno pove sogovornik.
Tudi v oglasih ozaveščajo
Blagovno znamko gradijo predvsem preko družbenih omrežij, pri čemer imajo največjo vlogo oglasi na Facebooku in Instagramu. V oglasih se vedno trudijo ozaveščati o problemu izgube gozdov. »To, da imajo podporniki možnost kupiti zapestnice in da projekt tudi gradimo okrog tega, je krasno tudi za podjetja. Ljudje nas namreč zelo dobro poznajo in podjetju ni treba razlagati svojim strankam, kakšnemu projektu se je pridružilo. Sodelovanja s podjetji so pika na i našemu projektu, saj gre za obojestransko prepoznavnost. Hkrati je to za nas trenutno tudi najbolj učinkovit način za povečevanje pozitivnega vpliva,« pravi sogovornik.
»Nismo si predstavljali, kakšen vpliv imamo«
Nedavno so začeli sodelovati tudi s podjetjem Medex, s katerim so zasnovali akcijo za ozaveščanje o pomenu čebel. Projekt so poimenovali »Posadimo drevo, da čebelam bo lepo«. »V okviru projekta lahko na spletni strani help-a-bee.com vsak na zabaven način posadi virtualno drevo, skupaj z Medexom pa bomo mi posadili 10.000 pravih dreves v Tanzaniji,« pravi. V Tanzanijo se je tudi sam že odpravil in pravi, da je bila izkušnja resnično lepa. »Eden od lepših trenutkov pa je bil gotovo tisti, ko smo ugotovili, da veliko prebivalcev Tanzanije nosi majice Treecelet, ki smo jih poslali tja. Ko smo pristali v Tanzaniji, smo bili na poti proti gorovju Usambara, kjer sadimo drevesa, pravzaprav šokirani, koliko lokalnih ljudi nosi te majice. Ljudje nas tam dejansko poznajo in cenijo naše delo. To je bilo ganljivo in nismo si predstavljali, kakšen vpliv imamo, dokler nismo tega doživeli,« pripoveduje Miha Hrovat.
V okviru projekta »Posadimo drevo, da čebelam bo lepo« bodo skupaj z Medexom posadili 10.000 dreves v Tanzaniji.
Ker so sodelovanja s podjetji v kratkem času postala zelo pomemben del njihovega projekta, ves čas aktivno iščejo podjetja, ki bi se jim pridružila na njihovi misiji ustvarjanja trajnostnega in poštenega življenja s pomočjo sajenja dreves. Verjamejo, da velike spremembe lahko naredijo samo skupaj. Kot pravi, ga veseli, da podjetja prepoznavajo njihov entuziazem in možnost prispevanja k lepši prihodnosti. Zato so ustvarili tudi prav posebno platformo, ki so jo poimenovali Neutral footprint, na njej pa ima vsako podjetje svoj profil za sajenje dreves.
Moč podjetništva
Glede na to, da živimo v časih, ko se na vsakem koraku poudarja okoljska kriza in slabo stanje, v katerem je trenutno naš planet, je zanimivo, da Miha Hrovat razmišlja nekoliko drugače, bolj optimistično. »Prepričan sem, da je moja generacija prva generacija, ki bo videla pozitivne spremembe. Vzeli smo stvari v svoje roke in začeli spreminjati stvari na bolje,« je prepričan.
»Velikokrat rečem, da je to, kar počnemo, pomembno, še bolj pomembno pa je to, v kaj verjamemo. Sam verjamem, da lahko spremenim svet in verjamem, da to lahko storim s podjetništvom. Podjetništvo je tisto, kar v današnjem sistemu omogoča spremembe. Največji vplivneži niso posamezniki na Instagramu, temveč podjetja, ki jih ustvarjamo. Vrednote, v katere verjamemo mladi podjetniki in ki jih sporočamo z našimi izdelki in storitvami, bodo vrednote, v katere bodo verjeli vsi,« še pove.
Pogovor sklene z mislijo, da so podjetniki tisti, ki se posredno ali neposredno dotikajo milijonov življenj: »Samo poglejte naše zapestnice – več kot sto tisoč jih je že šlo v svet. Ko pomislim, koliko ljudi smo se dotaknili na ta način, zagotovo govorimo o milijonu. To je moč, ki jo imamo. Mladi dokazujemo, v kaj verjamemo in kako si predstavljamo svet ter to prikazujemo z našimi projekti.«
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, julij-avgust 2022, #493-494. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.