»Oglaševanje bi lahko postalo stična točka med Slovenijo in Severno Makedonijo«
Boris Eftimovski, član izvršnega odbora IAB Makedonija in ustanovitelj marketinškega portala Marketing365, verjame, da slovenska podjetja v Severni Makedoniji čakajo številne neizkoriščene priložnosti.
Boris Eftimovski je regijski strokovni javnosti najbolj znan kot ustanovitelj in urednik makedonskega (marketinškega) portala Marketing365. Deluje kot samostojni svetovalec na področju komunikacij tako na nacionalni kot tudi regijski ravni, kjer podjetjem pomaga pri vstopu na makedonski trg. Srečate ga lahko na številnih regijskih konferencah in festivalih, med drugim je tudi žirant oglaševalskega tekmovanja Balcannes. Kot pravi, Makedonci vidijo Slovenijo kot zgled države in gospodarstva, Slovence pa kot »moderne patriote«, ki z dejanji kažejo ljubezen do svoje države.
Pred koronakrizo ste pogosto obiskovali Ljubljano. Kakšno je regijsko sodelovanje v teh vse prej kot preprostih časih?
Pred tem sem Slovenijo obiskal skoraj vsak mesec. Tukaj imam poslovne partnerje, s katerimi sodelujemo pri regijskih projektih, poleg tega pa smo tudi dobri prijatelji. Makedonci in Slovenci so »bratski« narod in kadar koli sem v Sloveniji, se počutim kot doma, vsaj, kar zadeva gostoljubje in željo po sodelovanju. Ne bi rekel le, da imamo skupno preteklost. Imamo tudi skupno prihodnost. Koronakriza nima vpliva na nadaljevanje komunikacije in sodelovanja, saj se je vse takoj preselilo na splet. Če sem iskren, že nestrpno čakam dan, ko bodo meje spet prosto prehodne in bom lahko svoje prijatelje obiskal tudi v živo. Osebni stiki in komunikacija v kombinaciji z dobro hrano in pijačo so še vedno nenadomestljivi.
Kako ocenjujete trenutno stanje makedonskega agencijskega trga? Kako bi ga primerjali z regijo?
Čeprav gre za majhno gospodarstvo in panogo s skromnimi proračuni in pavšali, je v Makedoniji vrsta kakovostnih kreativnih agencij, ki jim je z dobrim delom uspelo preseči nacionalne in tudi regijske meje. Makedonija je ena od najuspešnejših držav iz regije, ko gre za mednarodne oglaševalske nagrade, kot so kanski levi in nagrade Zlatega bobna. Zaposleni v marketingu so zelo izobraženi in izkušeni. Številni so v vodilnem menedžmentu največjih regijskih agencij in podjetij. Kar pa zadeva kreativne rešitve, iz Makedonije prihajajo številna prepoznavna imena, ki so prispevala svoje ideje h globalnim oglaševalskim akcijam. Prav tako smo »utrjeni« strokovnjaki pri ustvarjanju komunikacijskih strategij. Ne bi se zmotil, če trdim, da je kakovost storitve, ki jo resne agencije zagotavljajo pri nas, na enaki ravni kot pri najboljših agencijah kjer koli drugje na svetu.
Kateri pa so trenutno največji izzivi?
Seveda ni povsod vse rožnato. Ogromno podjetij ne razume, da bi morali ves čas vlagati v svoje agencije, jih podpirati in privabiti najbolj nadarjene posameznike. Vlaganje v agencijo pomeni vlaganje v posel in ekipo, ki sodeluje z njo. V zadnjih letih se marketinška panoga v Makedoniji spopada z izzivom privlačnosti poklica, kar še otežuje privabljanje mladih v agencije. Celotno gospodarstvo in marketinška panoga nista zabeležila večje rasti, kar se odraža v prihodkih in posledično plačah. Ker panoga ne beleži rasti, ne more tekmovati s priložnostmi, ki se pojavaljajo v obliki svobodnjaštva na tujih trgih ali IT-sektorju, ki je v zadnjih treh ali štirih letih najbolj priljubljen pri zaposlovanju mladih.
Bili ste tudi predsednik makedonskega Zavoda za interaktivno oglaševanje (IAB Makedonija), trenutno pa ste član izvršnega odbora. Kako bi opisali samo izkušnjo predsedovanja in stopnjo razvoja digitalnih medijev v Severni Makedoniji?
Da, imel sem privilegij biti dve odlični leti na čelu združenja, ki povezuje agencije, oglaševalce in digitalne založnike v državi z namenom izboljšanja digitalnega trga. Po mojem mnenju sem nasledniku prepustil vodenje v solidnem stanju za nadaljnji razvoj. V tem času smo ga uspeli razširiti, organizirali smo številne dogodke in aktivno sodelovali s splošno javnostjo. Predstavili smo Vodič po oglaševalskih standardih kot tudi Etični kodeks in Register spletnih medijev. Uspešno smo izvedli javni razpis za izbor neodvisne tretje osebe za spletne meritve. Najpomembneje pa je, da smo povezali veliko ljudi, ki še naprej sodelujejo. Digitalni trg v Makedoniji vztrajno raste, a še vedno veliko manj v primerjavi s televizijo. To je res tragično, saj ob pogledu na ugotovitve raziskav medijske potrošnje vidimo, da so spletni mediji že dolgo nazaj prehiteli televizijo v naši državi. A kljub vsemu prihodki od televizijskega oglaševanja presegajo skupne prihodke 30-ih največjih spletnih portalov v državi. Ne glede na izzive pa nekateri spletni založniki resnično izstopajo po svoji predanosti in delu. Uspelo jim je razviti dobre ekipe in posel kljub majhnim proračunom. Verjamem, da lahko pričakujemo še večjo rast digitalnega trga, toda predpogoj za to je ustvarjanje večjih medijskih skupin in fleksibilnost naložb v spletno oglaševanje s strani podjetij. Seveda pod mentorstvom in s podporo njihovih marketinških in medijskih agencij.
Kaj priporočate slovenskim podjetjem, ki jih zanima makedonski trg?
Slovenska podjetja vedo, da so kot poslovni partnerji v Makedoniji vedno dobrodošli. Priporočal bi jim, da se bolj aktivno razvijajo in širijo v Makedonijo. Makedonci so namreč zelo naklonjeni vsem slovenskim blagovnim znamkam. No, za sam razvoj posla boljši časi še prihajajo. Podjetja bodo dobila podporo s strani domačih agencij. Vedno bomo na voljo pri iskanju pravih partnerjev glede na njihove potrebe. Pa naj bo to ustanovitev podjetja, zaposlovanje ali pa implementacija učinkovite marketinške strategije. Verjamem, da bi lahko kreativci iz obeh držav bolje sodelovali. Zakaj ne bi prav oglaševalska panoga postala stična točka sodelovanja med Makedonijo in Slovenijo?