Meta: brisanje mejnikov med realnim in virtualnim svetom

Vsi govorijo o tem zgodovinskem preimenovanju. Pojavlja se ogromno vprašanj in špekulacij. Čeprav Meta čez noč ne bo postavila sveta na glavo, pa zagotovo predstavlja jasen korak v smer trenda, ki se je začel oblikovati že pred časom in ki mu tako imenovani zgodnji posvojitelji že sledijo – selitve v virtualni svet.

Pred sedemnajstimi leti je Facebook začel spreminjati način povezovanja ljudi po vsem svetu. Na inovativen in revolucionaren način je povezal generacije, kulture in skupnosti po vsem svetu, ki se drugače ne bi dotaknile niti na daleč. Omogočil je podjetnikom, da zajahajo val digitalizacije in svoja podjetja povečujejo na način, ki si ga ob začetku tisočletja ne bi mogli niti predstavljati. Tako je Facebook vzpostavil novo plast družbe, nekakšno vzporedno skupnost v digitalnem okolju, kjer se danes srečuje in pogovarja celoten svet.

Preimenovanje v Meta je dosti več kot le novo ime. Gre za predstavitev vizije Marka Zuckerberga – ideje o metavesolju. Je indikacija, v katero smer plovemo, ko govorimo o razvoju tehnologije, in kako bi naj deloval svet, v katerem uporabniki preko svojih avatarjev nakupujejo, se družijo, ukvarjajo s športom, tekmujejo med seboj, hodijo na zabave, zmenke, se učijo.

Čeprav je tehnologija navidezne resničnosti že prisotna, bi metavesolje naredilo tisti naslednji ključni korak do dejanske izkušnje na višji ravni. Tovrsten preskok v tehnologiji bi lahko enačili s pojavom mobilnih aplikacij in prehodom od klasičnih mobilnih telefonov do pametnih telefonov, ki so zdaj del našega vsakdana, brez njih pa si življenja dejansko ne znamo več predstavljati.

Metavesolje bo svet spremenilo v marsikaterem pogledu, začenši z oblikovanjem novih delovnih mest. Meta načrtuje samo v Evropski uniji ustvariti 10.000 služb in s tem nakazuje, da se bodo službe prihodnosti oblikovale skladno z vizijami največjih tehnoloških podjetij.

Kako hitro se bo Markova vizija dejansko uresničila, je težko napovedati. Delno je oblikovanje metavesolja seveda odvisno od Metinih ekip, na njen razvoj pa bo vplivalo še ogromno zunanjih dejavnikov. Med drugim moramo upoštevati tudi hitrost razvoja internetne infrastrukture po svetu. Ta bo namreč omogočila uporabnikom, da se s svojimi napravami za navidezno resničnost dejansko povežejo na skupno platformo. Razvoj globalne infrastrukture, ki bo omogočila standarde vsaj 5G in wifi 6, bo vplival na hitrost prevzema novih Metinih tehnologij ter s tem na ključ do uspeha metavesolja.

Pričakujemo lahko, da bo metavesolje prineslo tudi ogromno novih priložnosti in formatov za oglaševalce. Priložnosti bomo seveda spoznavali sproti in bodo odvisne tudi od vedenja uporabnikov te nove platforme. Zagotovo pa bo to izjemno zanimiva pot za digitalne entuziaste in oglaševalce, ki sledijo najnovejšim tehnološkim trendom.

Ne nazadnje bo učinek metavesolja na svet znan šele, ko bo novo tehnologijo prevzelo dovolj ljudi. Ljudje tehnologijo prevzemamo naravno, spontano, ko je razvita do te mere, da je preprosta za uporabo in nam začne lajšati življenje. Takrat postane pravi podaljšek vsakodnevnega življenja. Tako, kot so danes pametni telefoni podaljšek naše desne roke, lahko metavesolje v prihodnosti postane podaljšek celotnega dojemanja sveta, od trgovine do šole, gledališča, športne dvorane ...

Pripadniki generacije Z so prvi, ki so že odraščali v svetu tehnologije in nimajo spomina na svet brez pametnih telefonov. Zdaj vstopajo v odraslost, nabirajo prve delovne izkušnje ter služijo prve evre (ali kriptovalute). Naslednje leto bodo polnoletnost praznovali tisti, ki so se rodili istega leta kot Facebook. Ta generacijski vidik moramo vzeti v zakup, ko razmišljamo o razvoju metavesolja, saj se lahko prevzem nove tehnologije zgodi veliko hitreje, kot bi pričakovali milenijci, ki smo v osnovni šoli po žepih nosili game boye in prenosne CD-predvajalnike.

Bo torej Metino metavesolje resnično tisti preskok k sožitju s tehnologijo, ki ga lahko trenutno vidimo v filmih?

Navdušenje nas zna premamiti in posrkati v novo navidezno resničnost. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je vsaka tehnološka novost v preteklosti prinesla tudi marsikatero spremembo v družbi. Tudi ta nova, morda delno distopična prihodnost prinaša nova vprašanja glede pravil igre, da se uporabniki in podjetja v novem okolju primerno vedejo.

Se bomo čez sedemnajst let še spomnili »zgodovinskega« trenutka, ko se je Facebook preimenoval v Meto? Verjetno ne. Zagotovo pa bomo takrat živeli v novem svetu, kjer bosta resnični in navidezni svet mnogo bolj prepletena, kot sta danes. Naloga vseh nas pa je, da se potrudimo v tej bodoči navidezni resničnosti delovati pravično in v dobro prihodnjih generacij in našega planeta.

Kolumna izraža osebno mnenje avtorice.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2021, #486. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.