V novem letu: upor!

Veliki motivator perifernih opravil

Kurzor na vrhu prazne strani še naprej utripa v tvoj posmeh kot pozabljene novoletne lučke na fasadi konec februarja. Čaka in prišteva dragocene sekunde, ki se prelivajo v minute. Bolj ko razmišljaš, manj veš. Iz minute v minuto se tvoja naloga zdi bolj nemogoča. Nato zaslišiš klic nekje iz ozadja. Čisto po tiho. Klic, da še šestintridesetič danes »poskrolaš« Facebook. Da klikneš na YouTube video, ki te sploh ne zanima. Ali pa klic umazane posode, s katero odlašaš že dva dni. Celo klic fitnesa, ki ga nisi obiskal že mesece. Kar koli, le da ne bo treba pisati. Boš potem. Trenutno si izjemno motiviran za zabijanje časa in zbijanje opravil s predolgega to-do seznama. (De)motivacija te prevzame, kljub temu, da te projekt veseli in si ga resnično želiš čim bolje speljati. Zakaj potem ta odpor? Od kje se je vzel?

Prepovedan napredek v eno smer             

Nekje sem prebral (beri: slišal na podkastu), da je naš ego uporniški po naravi. Da se upira vsemu, kar ni ustaljeno, in da se izogiba potem, ki peljejo v nasprotno smer od udobja, varnosti in poznanega. Strogo se hoče držati omejitev hitrosti v coni udobja, znotraj katere operira.

Ego je rdeč prometni znak pred kolovozom, ki zavija z urejene ceste na njivo. Na bolj razgiban, neraziskan in rodoviten teren. Ta rdeč znak poznamo vsi. Kreativci, športniki, znanstveniki, glasbeniki, kuharji, poslovneži … vsakdo, ki se na kateri koli točki v življenju odloči nekaj ustvariti – poklicno ali ljubiteljsko. Pogosto ga ne začutimo neposredno kot odpor, saj je velikokrat preoblečen v bolj prepričljiva oblačila strahu ali nervoze.

Pojavi se vsakič in brez izjeme. Ne glede na to, kako radi imamo to, kar počnemo. Njegov cilj je zaustaviti naše raziskovanje stez izven cone udobja in ostati tam, kjer nam je lagodno. Gotovo ima ego tudi svojo pomembno evolucijsko funkcijo, ki je človeka ohranila na tem planetu do danes. A kreativnost, napredek in rast se pač začnejo izven območja omejitev.

Offroad!

Kako torej preseči omejitve lastnega ega, ki nam preprečuje kreativnost in napredek? V bistvu je zelo preprosto. Damo v prvo in stopimo na gas. Prevozimo rdeč prometni znak in korajžno zaorjemo s ceste na njivo. Za začetek.

Od tu naprej mora glavno vlogo odigrati disciplina. Rodovitno zemljo, na katero smo zapeljali, moramo redno negovati. Vsak dan. Skorajda religiozno. Le skrbno kultivirana zemlja bo s časom obrodila plodove, ki si jih želimo. Podobno trdi tudi Steven Pressfield v knjigi Vojna umetnosti (War of Art). Pressfield koncept večne borbe z odporom lastnega ega definira precej mitološko. Pravi, da obstajajo božanstva kreativnosti oziroma muze. Ta mitološka bitja so nam pripravljena podariti inspiracijo, ideje in kreativnost, a le pod pogojem, da se vsak dan prikažemo in delamo na svoji veščini. Če jim redno izkazujemo spoštovanje s svojim trudom, nas bodo slej ko prej nagradila in podarila pospeške našemu napredku.

Problem umetnih gnojil

Ko se poskušamo upirati odporu lastnega ega, verjetno ne pomaga, da živimo (ali celo odraščamo) v družbi, ki je močno prepojena z umetnimi gnojili. Ta omogočajo bližnjice do nenaravno hitrih rezultatov. Instagram filtri, s katerimi lahko takoj in brez truda postanemo privlačni. Videoigre, ki ne nagrajujejo več vztrajnosti, temveč debele denarnice. Dostava hrane, ki ti v pol ure dostavi junk food do postelje. Takojšnje zadovoljstvo s čim manj truda.

Stranske učinke umetnih gnojil delodajalci že opažajo pri mlajših generacijah, ki ne stremijo več k temu, da bi vlagale v znanje in v določeno obrt. Raje vlagajo v kripto ali vlogajo. V svetu, kjer bi vsi zaslužili, a nihče prislužil, je težko vzdrževati sistem vrednot, ki spodbuja redne izlete izven cone udobja.

Prva sadika

Zato si v novem letu podarite dar rasti. Uprite se odporu lastnega ega in začnite početi. Začnite početi bolje, kar koli že počnete. Zavijte z urejenega cestišča, izberite svojo zaplato rodovitne zemlje, negujte jo vsak dan in vzgojite prvo sadiko. Nikar je ne poskušajte zalivati z umetnimi gnojili, le z lastnim znojem. Samo tako bo plod vašega dela v zgled in motivacijo tudi drugim, ki še vedno vozijo po asfaltirani cesti in preveč resno jemljejo rdeče prometne znake. Srečno pot in rodovitno 2023!

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2023, #499-500. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.